Pfarre / Fara

St. Michael ob Bleiburg/Šmihel nad Pliberkom

Wallfahrtskirche der hl. Katharina / Romarska cerkev sv. Katarine

 (© Foto: fr.kr..)
(© Foto: fr.kr..)

St. Katharina am Kogel

Nördlich von St. Michael/Šmihel befindet sich die Filial- und Wallfahrtskirche der hl. Katharina.

Wie es im Volkslied heißt: Die hl, Katharina stand frühmorgens auf und betete. Sie ging in den Garten und pflückte Blumen und trug sie zu Jesus Christus. Christus verneigte sich dankend und sagte zu Katharina: Wer dieses Gebet sprechen wird, wird drei Seelen erlösen: jene des Vaters, jene der Mutter und seine eigene.

Auf dem bewaldeten Hügel über St. Michael/Šmihel lugt das etwas seltsam wirkende Kirchturmdach der Kirche der hl. Katharina hervor - es ist bereits von weitem zu erkennen. Von oben erstreckt sich der Ausblick über das gesamte Jauntal. Deshalb ist man nicht überrascht, dass es hier bereits urzeitliche Ansiedlungen gab. Es wurden Grabstätten aus dem Jahr 400 vor Christus entdeckt.

Als St. Katharina am Kogel wird der Ort das erste Mal im Jahr 1404 erwähnt. Das Bauwerk wurde 1793 oder 1794 durch Blitzschlag zerstört. Es wurde erst im Jahr 1858 erneuert und vom Lavantaler Bischof Anton Martin Slomsek neu eingeweiht. Nach außen ist nunmehr die genügend langweilige pseudogotische Form zu sehen, das Innere wirkt räumlich jedoch überaus angenehm und hell. Die Rückwand des Chorraums wird von einem kobaltblau aufgemalten Vorhang und einer Kartusche mit der slowenischen Aufschrift S. Maria Dobriga svita ino Tolozbe (hl. Maria des guten Rates und Trostes) abgeschlossen. Die Aufschrift bezieht sich auf die Marienstatue am Aufsatz der neobarocken Altararchitektur, wo sich auch die drei unzertrennlichen heiligen Jungfrauen befinden: die Hll. Barbara und Apollonia mit Katharina in ihrer Mitte. Darüber kann man in einer Kartusche die slowenische Aufschrift S. Katarina prosi za nas (hl. Katharina bitte für uns) lesen. Die beiden Heiligen an ihrer Seite wurden im Jahr 1860 aufgrund eines Gelübdes anlässlich einer Choleraepidemie 1855 hinzugefügt. Links vom Triumphbogen erblickt man gleich am Boden die größte Kostbarkeit dieser Kirche - eine knapp unterlebensgroße steinerne Statue der hl. Katharina aus dem dritten Viertel des 14. Jahrhunderts. In der Rechten hält sie ein langes Schwert, in der linken ein geradezu hübsches Rad.

Daneben steht ein neobarocker Rosalien-Altar mit einer slowenisch beschrifteten Kartusche (1857-60 Andrej Cesar).

Auch der einfache Kreuzweg trägt slowenische Aufschriften.

In der hohen Nische der Nordwand wurde später ein Kreuzaltar hinzugefügt: Das Kruzifix wird von kleineren Statuen mit Geschehnissen und Akteuren der Leidensgeschichte Jesu ergänzt.

Auch der gegenüberliegende Marienaltar wurde später hinzugefügt. Die sitzende Statue in Lebensgröße betrachtet direkt verwundert ihre Bekleidung - ein weiße Erstkommunionskleid - und die Totenschuhe. Maria vergießt bittere Tränen, durchstechen doch alle sieben Schwerter die goldene Bordüre auf ihrer Brust. Sie wird von zwei reich vergoldeten Statuen des hl. Dominik und der hl. Maria Magdalena De' Pazzi mit brennenden Herzen in Händen umrahmt.

Podružnična in romarska cerkev sv. Katarine na Koglu

Od Šmihela proti severu

Sveta Katarina je zjutraj zgodaj vstala in je požebrala. je v hartlc šla, je po hartlc spancirala. je rožce nabirala, jih je samemu Jezusu Kristusu nesla. Kristus se je globoko prklonu, je sveti Katarini govoru: »Kdo bo pa to molituco požebrou, bo rešu duše tri: eno očetovo, eno materno, eno sam svojo. « (Ljudska)

Na griču nad Šmihelom ponosno stoji cerkvica sv. Katarine - prepoznavna daleč naokoli. Z vrha pa se odpira pogled na vso Podjuno. Zato ni nepričakovano, da so bile tu že predzgodovinske naselbine. Našli so tudi grobišča iz leta 400 pred Kristusom.

Kot gora sv. Katarine se pa prvič omenja leta 1404. Stavbo je 1793 ali 1794 uničila strela. Obnovili so jo šele leta 1858 in jo je  na novo posvetil lavantinski škof Anton Martin Slomšek. Sedaj kaže na zunaj dosti pusto psevdo¬gotsko podobo, notranjščina pa je prostorsko prav prijetna in svetla. Zadnjo steno prezbiterija pokriva z neusmiljeno kobaltno modro naslikani zastor in kartuša s slovenskim napisom:
S. Maria Dobriga svita ino Tolozbe, ki se nanaša na Marijin kipec v atiki neobaročne oltarne arhitekture, kamor so postavljene tri nerazdružljive svete mladenke: Barbara in Apolonija s Katarino v sredi. Nad njo je tudi manjša kartuša s slovenskim napisom: »S. Katarina prosi za nas.« Stranski svetnici so dodatno name¬stili leta 1860 po zaobljubi ob koleri leta 1855.

Na levi strani glavnega oltarja je na tleh največja dragocenost tega svetiščca - kamnit kip sv. Katarine skoraj v naravni velikosti iz tretje četrtine 14. stoletja. V desnici drži dolg meč, v levici pa prav mičen kolešček.

Poleg je novobaročen oltar sv. Rozalije s slovenskim na¬pisom v kartuši. (1857-60 Andrej Cesar)

Tudi preprosti križev pot na koru in v prezbiteriju ima stare slovenske napise.

V visoko nišo severne stene je bil pozneje vstavljen oltar sv. Križa: Križanje obdajajo manjši kipi dogodkov in akterjev Gospodovega trpljenja.

Tudi nasproti stoječi Marijin oltar je dodan naknadno. Sedeča žalostna Marija v naravni velikosti prav začudeno gleda, v kaj so jo oblekli - v prvoobhajilno belo obleko - in obuli v mrtvaške čevlje. Mariji tečejo po licih bridke solze, ker ima vseh sedem mečev zapičenih v zlato borduro na prsih. Obdajata jo bogato pozlačena kipa sv. Dominika in Marije Magdalene De' Pazzi z gorečima srcema v rokah.

(aus: Breda Vilhar / Milan Piko. Die Sakralen Denkmäler des Dekanats Bleibung / Cerkvena likovna dediscina v dkaniji Pliberk. 2006)