Spremenil se je način mojega dela

Meine Arbeitsweise hat sich verändert

Iz gorske vasi v Selah, obdane s prelepo naravo, se vsak dan vozim v službo v bolnišnico v Celovec.

Ob začetku krize je bilo delo v bolnišnici zares hudo. Vsepovsod sta vladala velik strah in negotovost. Tako pri zdravstvenem osebju kot tudi pri bolnikih. Spremenil se je način mojega dela. Naenkrat nisem bila le fizioterapevtka, ampak tudi »nadomestnica za odsotne obiskovalce«, »psihoterapevtka, dušnopastirska pomoč«,…

Novi zaščitni ukrepi zahtevajo, da moramo nositi zaščitne maske ves čas svoje službe. Tudi bolniki jo morajo nositi v času terapije . Ker je večina visoke starosti, jim moramo seveda pomagati, da si nadenejo masko. Tako sem vesdan obdana z osebami, pri katerih ni mogoče razbrati njihove mimike. Pri mobilizaciji, se pravi, ko pomagamo bolniku pri hoji s pripomočki ali brez njih, je potrebno, da bolnika držimo oziroma podpiramo. To je mogoče le s precej bližine in z dotikom. Ob začetku krize ni bilo enostavno sprejeti dejstva, da je s tem možnost okužbe zelo visoka.

Hvala Bogu v naši hiši, kjer opravljam službo fizioterapije, ni bilo in ni nobenega okuženega bolnika.

Meine Arbeitsweise hat sich verändert

Von dem Bergdorf Zell-Pfarre, wo ich in wunderschöner Natur leben darf, pendle ich als Physiotherapeutin täglich nach Klagenfurt.

Zu Beginn der Krise war die Arbeit im Krankenhaus wirklich schlimm. Überall herrschte Angst und Unsicherheit. Sowohl beim Pflegepersonal, als auch bei den Patienten. Meine Arbeitsweise hat sich etwas verändert. Ich war plötzlich nicht nur Physiotherapeutin, sondern auch Vertretung der BesucherInnen, Psychotherapeutin, Seelsorgerin,…

Seit den neuen Sicherheitsmaßnahmen ist auch die Maskenpflicht im Dienst erforderlich. Auch die Patienten müssen die Maske tragen. Viele Patienten sind bereits älter und können diese nicht selber aufsetzen. So bin ich den ganzen Tag umgeben von Menschen, aus deren Gesichtern ich nicht viel Mimik herauslesen kann. Beim Mobilisieren, also beim Gehen mit oder ohne Gehhilfen kommen wir mit den Patienten auch in Berührung. Es war schwer mit der Tatsache zu leben, dass die Ansteckungsgefahr sehr hoch ist. Gott sei Dank gab es in unserer Abteilung, wo ich als Physiotherapeutin tätig bin, keine Ansteckungen.

Tanja Mak, fizijoterapevtka/Physiotherapeutin, Sele/Zell-Pfarre