Pozdravljamo kraljico

Wir grüßen die Maikönigin

Mesec maj je nam kristjanom znan kot Marijin mesec, ko častimo Mater Božjo kot Majniško kraljico. Šmarnice so že dolgoletna tradicija, kjer se ljudje srečavajo v cerkvah, kapelah, pri svetiščih na vaseh, da častijo Mater Božjo in njej, ki je zgled v težkih časih, tolažnica žalostnih, zaupajo svoje skrbi in strahove. V tem izrednem času, ki je letos, še posebej – pač pa na drug način.

Pri slovenski narodni skupnosti so Marijine pesmi še posebej zasidrane. Molitev k Materi Božji in tudi Marijina pesem sta dajali ljudem vedno moč. Posebej v koncentracijskih taboriščih so se ljudje v upanju na srečno vrnitev domov posvetili Mariji z molitvijo in s petjem. Ni znano, koliko slovenskih Marijinih pesmi obstaja – že samo od pesmi „Lepa si, lepa si roža Marija" je na izbiro tristo različnih verzij (Klaus Einspieler), v pesmarici Gloria pa nad trideset. Na Radišah je že dolgoletna tradicija, da 1. maja in za zaključek šmarnic 31. maja pojemo posebno pesem – in to samo na Radišah: „Pozdravljamo Kraljico“

Pesem in tudi besedilo (iz leta 1935 – Jožef Thaler, komponist je neznan) ni kaj posebnega. Pač pa me spominja na moje otroštvo kot ministrant. Večglasno petje litanij in Marijinih pesmi mi je še danes v ušesih in je že takrat bilo zame nekaj posebnega. In kot zaključek šmarnic je zazvenela ta pesem iz ust Simona Wrulicha, ki je bil mežnar, pevovodja, režiser in nadarjen pevec. Po njegovi smrti je ta pesem za nekaj let umolknila. Zazvenela je spet takrat, ko je Jože Marketz še bil župnik na Radišah – vedno prvega in zadnjega dne v mesecu maju.

Pozdravljamo Kraljico, kristjani njej vdani. Usmiljeno Devico, na prvi majski dan.

Sprejmi otroke svoje, ne zavrzi nas nikdar! To so zdaj naše želje in sprejmi srca v dar.

O maj je čas prekrasni, done naj do neba. Marijini spevi glasni iz vernega srca.

Marija z nami bodi v dolini solzni zdaj. Po tvoji stezi vodi, pripelji v večni raj.

Se majnik že razliva, v slovo je žalosten cvet. Marija ljubezniva, se majnik loči spet.

Marija, ti češčena, sprejmi slovo od vseh, saj slavljena si mati in luč v temnih dneh.

Marija zbriši solze, pomiri zdaj vihar, ki nam vznemirja srca in čuva nas vsekdar.

Zbogom ti, Mati, pravim, o daj, da te nekdaj ves srečen spet pozdravim, ko odprt bom videl raj.

(Jožef Thaler)

Wir grüßen die Maikönigin

Der Monat Mai ist ja nicht nur als Wonnemonat sondern und für uns Christen vor allem als Marienmonat bekannt. Die Gottesmutter wird in der christlichen Spiritualität zugleich als Sinnbild für die lebensbejahende Kraft des Frühlings und seine überbordende Fruchtbarkeit verstanden und etwa als "Maienkönigin" verehrt. Die Maiandachten sind schon eine lange und schöne Tradition, wo sich Menschen in Kirchen, Kapellen, in Ortschaften bei Bildstöcken und auch zuhause versammeln, um Maria als Mutter Gottes zu verehren, sich aber zugleich an sie als „Trösterin der Betrübten“ und „Vorbild in schweren Zeiten“ sowie als „Heil der Kranken“ mit ihren Nöten, Sorgen und Ängsten hoffnungsvoll anvertrauen. Ich glaube, heuer in dieser außerordentlichen Zeit noch viel mehr – nur in einer anderen Form und Weise.

In der slowenischen Volksgruppe sind Marienlieder noch besonders stark verwurzelt. Das Gebet zur Mutter Gottes und auch das Marienlied gaben den Menschen schon immer Halt und Kraft. Vor allem in der NS-Zeit, wo sich die Menschen in den Konzentrationslagern in Vertrauen und Hoffnung auf eine baldige und glückliche Heimkehr an ihre Heime an Maria mit Gebet und Gesang gewendet haben. Es ist nicht bekannt, wie viele slow. Marienlieder es gibt – nur vom Lied „Lepa si, lepa si roža Marija“ gibt es über dreihundert verschieden Varianten (Klaus Einspieler). Im Gesangsbuch Gloria gibt es bereits über dreißig Versionen. Am Radsberg ist es schon eine jahrzehnte lange Tradition, dass am ersten Mai und dann zum Abschluss am einundreißigsten Mai ein besonderes Lied gesungen wird, und das nur am Radsberg. „Pozdravljamo Kraljico – Wir grüßen die Königin“.

Dieses Lied und auch der Text (stammt aus dem Jahr 1935 von Jožef Thaler, der Komponist ist unbekannt) sind an und für sich ja nichts Besonderes. Doch erinnert es mich sehr stark an meine Kindheit als Ministrant, da ich wegen der unmittelbaren Nähe zur Kirche täglich ministrierte. Das begeisterte mehrstimmige Singen der Litanei und der Marienlieder ist mir noch heute im Ohr und war schon damals für mich etwas Besonderes. Und zum Abschluss der Maiandacht als Höhepunkt dann das Lied, gesungen von einem nach der Körpergröße kleinem Mann, aber einer große Persönlichkeit, vor allem aber mit einer sehr markanten und schönen Stimme. Sein Name war Simon Wrulich, er war Messner, Chorleiter, Regisseur und begnadeter Sänger. Nach dem Tod dieses Mannes verstummte dieses Lied doch für einige Jahre. Unter Pfarrer Josef Marketz wurde es wieder gesungen und erklingt seit damals wieder – am ersten und letzten Maitag.

Andrej Lampichler, poslovodja Katoliška akcija/Geschäftsführer Katholische Aktion, Radiše/Radsberg