Drage katoličanke, dragi katoličani na Koroškem!

Ko se bližamo veliki noči, praznovanju vstajenja Jezusa Kristusa, se obračam na vas z besedo o trenutni situaciji in o naši skupni poti.

S tem da verujemo v veselo oznanilo in živimo evangelij, smo božje ljudstvo. To smo v cerkvenem vsakdanu skupno s škofom in mnogimi sodelavkami in sodelavci v različnih službah. Ostajamo pa tudi božje ljudstvo, ko čakamo novega škofa. Kot odgovorni administrator se vam vsem v škofiji zahvaljujem, da skupno iščete Boga, da obhajate bogoslužje, berete Sveto pismo, živite cerkveno leto, skrbite za skupnost in služite bližnjim. Vsakodnevna zvestoba številnih kristjank in kristjanov v naši deželi nam kaže, da s pogledom na krščansko prakso ne živimo v izrednem stanju, pač pa v razveseljivem normalnem stanju.

Dejstvo je tudi, da se je v preteklih letih v naši škofiji marsikaj nakopičilo, kar ljudi še danes teži in bremeni. Stolni kapitelj se je v preteklih mesecih soočal s temi temnimi stranmi. Poleg dogodkov, ki so povzročili znatno ekonomsko škodo škofijski menzi, ustanovnemu daru svete Heme, gre za dogodke, ki so izzvali bolečino v cerkvenih sodelavkah in sodelavcih, povzročili globoke rane in ustvarile ozračje strahu in nezaupanja. Skupno s stolnim kapitljem in zunanjimi strokovnjaki sem se v preteklih mesecih trudil za stvarno, transparentno in objektivno obravnavanje nakopičenega. V tem sklopu je treba izraziti priznanje vizitacijskemu timu, ki je bil v pomoč s pripravljenostjo za pogovor z mnogimi prizadetimi in s trudom za razločevanje in uravnoteženost. Če je včasih nastal vtis, da je postopanje stolnega kapitlja do vizitacijskega tima preveč energičen, je bilo to zaradi okoliščin, da se stolni kapitelj ni oddaljil od cilja, da izterja transparentnost, objektivnost in ustrezno komunikacijo.

S predajo vizitacijskega poročila rimski kongregaciji za škofe, ki mu je bilo priloženo tudi poročilo stolnega kapitlja, je sedaj postopek obravnave s strani stolnega kapitlja zaključen. Sedaj so na vrsti odgovorni v Rimu, da obravnavajo poročili in ustrezno ukrepajo. Če se bo to zgodilo v doglednem času in na viden način, bo s tem zadeva zaključena. Potem bi se razpršile še zadnje megle, ki sedaj visijo nad našo deželo, in novo imenovani škof bi lahko nastopil svojo službo, ne da bi bil oviran in obremenjen s stvarmi, ki so potrebne obravnave.

Pogled Katoliške Cerkve Koroške je treba že sedaj usmeriti naprej. Cilj trenutnega škofijskega vodstva je in ostaja krepitev zaupanja v Cerkev in tam, kjer je bilo zaupanje izgubljeno, je treba začeti znova. Da bi bili tudi v prihodnosti v naši deželi verodostojna in živa Cerkev, ki črpa iz vira evangelija, lahko ostanemo zvesti vodilu, ki nas spremlja že mnogo let: »Z Jezusom Kristusom ostati ljudem blizu«.

Papež Frančišek nas kliče, »da postni čas živimo v zavesti, da je naša skladnost s podobo Kristusa (prim. Rim 8, 29) neprecenljiv dar božjega usmiljenja.« Kot cerkvena skupnost smo na poti, ker se nam Bog vedno znova posveča v svojem usmiljenju. Apostol Pavel, na katerega se sklicuje papež, to v svojem pismu Rimljanom ponazori, s tem da poudarja, da Bog njim, ki ga ljubijo, vse pripomore k dobremu (Rim, 8, 28). V tem zaupanju smemo živeti in oblikovati Cerkev s pogledom v prihodnost. 

Zahvaljujem se vam za zvestobo cerkveni skupnosti, želim vam vse dobro na poti k veliki noči. Obilo blagoslova in vse dobre želje, vaš

škofijski administrator msgr. dr. Engelbert Guggenberger