Sigi Kolter je doživel že več koncev šolskega leta. Najprej prvega, ko je zaključil prvo šolsko leto v ljudski šoli. Nato pa se spominja konca šolskega leta, ko je po četrtem razredu zapustil ljudsko šolo. »Pred seboj imam sliko, ko smo prejeli spričevala. Vedeli smo, ne bomo se več videvali vsak dan. V mislih smo imeli velik vprašaj, kam bomo šli in kaj bo potem. Veselili smo se počitnic.« Sigi Kolterju je ostala v spominu tudi pozitivna slika, ko je maturiral na Slovenski gimnaziji. »Spomini na zaključek gimnazije so zelo pozitivni. Napravili smo maturo, nekaj smo dosegli, treba bo postaviti prave korake v odlolčitvi za poklic.« Sigi Kolter se je odločil za učiteljski poklic in tako sedaj že 29 let kot učitelj zaključuje šolsko leto.

Letos je bil njegov zaključek šolskega leta kot vodja ljudske šole na Radišah le nekoliko drugačen. Ljudsko šolo ne zapuša le četrti razred, temveč tudi vsi ostali razredi. Z letošnjim šolskim letom je tudi zanj zadnji konec šolskega leta na tej šoli. Ljudska šola Radiše bo z zadnjim dnem šolskega leta 2014/2015 zaklenila svoja vrata. Za vedno. 

»Moram reči, da mi ne gre dobro,« odgovarja Sigi Kolter na vprašanje, kako se počuti kot vodja šole samo nekaj ur pred letošnim koncem šolskega leta, ki je hkrati tudi konec podeželjske šole. Ne pusti ga pri miru žalost otrok, ko so izvedeli o zaprtju šole. Ne dá mu miru tudi ravnanje odgovornih v deželni in občinski politiki ter na deželnem šolskem svetu, ki so si od samega zatrjevanja, da je treba varčevati, privarčevali tudi pot v ljudsko šolo na Radiše in se tako prikrajšali za prepotrebno uvidevnost, »kako pomembno je na podeželju ohraniti tako pomembno središče, kot je to šola«. Sigi Kolter uvidi, če je premalo otrok je treba o zaprtju šole govoriti. Na Radišah število otrok ni bilo prenizko in tudi v prihodnje ne bi bilo. Tudi je šola dvojezična, kar je še posebna kakovost. Da, nihče se ni pozanimal, kako dobro se v šoli šolarke in šolarji počutijo. Tudi pismo združenja staršev s prošnjo povzdigniti glas za  ohranitev dvojezične ljudske šole na Radišah med političnimi organizacijami slovenske narodne skupnosti v času, ko bi to lahko bilo še pravočasno, ni našlo nobenega odmeva. 

»Pri zapiranju radiške šole mnogi niso pomislili, kaj to zaprtje pomeni za naslednje generacije,» pravi Sigi Kolter. Na znanje je moral vzeti posebno pozabljivost odgovornih v deželni politiki in šolstvu. Ob 100-letnici obstoja šole so vsi poudarjali, kako pomembne so šole na podeželju, ker se s tem otrokom omogoča obiskovati šolo tam, kjer so doma. Ydaj vemo, to so bili samo lepi govori. »Na Radišah z zaprtjem šole ne izgine le izorbaževalna ustanova za najmlajše, temveč tudi center, kjer so se srečevali domačini ne glede na njih jezikovno priapadnost, politično domovino in mišljenje.«

Nekaj je Kolterju ob zaprtju šole izredno pomembno. »Pri zapiranju kake šole niso v ospredju ulčiteljice in učitelji. Sam bom že spet dobil kako službo na drugi šoli. Meni v tem trenutku ni pomembno, kako se jaz počutim, temveč  kako gre otrokom, ki šolo radi obiskujejo in kaj izgubijo. Zapiranje šole pomeni v prvi vrsti izgubo za prebivalce kakega kraja.«

Kdor je, kakor Sigi Kolter, v svoji mladosti bil predsednik Koroške dijaške zveze, ta mora odgovoriti tudi na vprašanje, ali ne bi želel v tem času izvrševati v slovenski narodni skupnosti kako pomembno funkcijo. Vprašanju sledi kratek, nato vzklik »O Bog!«. Nato ta vzklik razloži: »V kolikor slovenske narodne strukture poznam, ne verjamem v to, da bi lahko kot posameznik, pa če bi imel še tako dobre ideje, sploh kaj spremenil.« 

Radiška šola je zaprla vrata. Sigi Kolter bo kot učitelj menjal službeno mesto. Kar je ostalo takšno kot vedno, je njegovo petje pri Oktetu Suha. »Imeti okrog sebe malo glasbo in petja, to je nekaj za dušo in pomaga v težkih trenutkih lažje živeti.« V življenju mu je pomembno postavljanje dosegljivih ciljev ter zadovoljstvo v tem, kar človek dela.