Diözesanbischof
Dr. Alois Schwarz

Bischof Dr. Alois Schwarz

Et verbum caro factum est
Und das Wort ist Fleisch geworden

Anleitung / Navodilo

Sie haben Fragen oder Anregungen und wollen mit uns in Kontakt treten? Verwenden Sie einfach das Kontaktformular auf der rechten Seite, füllen Sie die Felder aus und klicken Sie auf “Senden“.
Če želite postaviti vprašanje, izraziti mnenje ali dati predlog lahko uporabite kontaktni formular na desni strani. Izpolnite obrazec in odpošljite sporpčilo.

SCHLIESSEN / ZAPRI

Kontakt

Ihre E-Mail an / Vaše sporočilo: Nedelja

Mittwoch / Sreda

17.05.2017

Z vsem srcem in trdno voljo

 
 
 

Veröffentlicht von / Objavljeno:

Nedelja/HT

Oseba v žarišču: Fric Kumer

»Sem koroški Slovenec in ni mi treba skrivati, da sem kristjan. Vera igra pri meni pomembno vlogo. Pri nas doma se je veliko molilo. Vsak večer smo molili tudi rožni venec in prosili, da bi se atej i, © Foto Gotthardt_nedelja

»Sem koroški Slovenec in ni mi treba skrivati, da sem kristjan. Vera igra pri meni pomembno vlogo. Pri nas doma se je veliko molilo. Vsak večer smo molili tudi rožni venec in prosili, da bi se atej i (© Foto / Slika: Gotthardt_nedelja)

Vse, kar je delal, je oprav­ljal z vsem srcem. In prav srce ga je opozorilo, da mora počasi začeti misliti tudi nase. Fric Kumer, obdarjen s preudarnostjo in kmečko pametjo, praznuje te dni svojo 80-letnico. Zaradi operacije kolena je upočasnil svoj korak doma na kmetiji in kadar gre na lov. 

Počasi gre na Blatu tudi do očetove rojstne hiše, ki je v pretek-lih desetletjih postala majhen vaški center, ki se maja spremeni v majhno kapelo, da vaščani lahko obiščejo šmarnice. Fric Kumer še hitro na stenski koledar na vratih za petek zapiše številko 17. »Tako imamo pregled, kakšna je bila udeležba pri šmarnicah,« pravi Fric Kumer. Napove tudi mašo, ki bo v tej kapeli ob njegovi 80-letnici. 

Ta stara hiša ima več prostorov in opozarja na čas, ki je minil. V okvirih so stare fotografije in obrazi pomembnih osebnosti koroških Slovencev. »Jih poznaš?« sprašuje Fric Kumer, sam eden izmed pomembnih osebnosti narodne skupnosti v preteklem pol stoletju. Dejaven je bil v kulturi, v gospodarstvu in v politiki, doma pa sta čakali še kmetija in družina. Kako je mogel vse to opraviti v času, ki mu je bil na voljo? Takole pravi: »Če je volja in si znaš čas razdeliti, gre vse.« In po krajšem molku: »Če imaš razumevajočo ženo, potem imaš tudi več časa.« 

Fric Kumer si častnih služb v življenju ni izbiral. Da mora storiti več, kot le opraviti delo na kmetiji, se je učil ob očetu Mirku Kumru, odborniku v gospodarstvu, kulturi in politiki. Da mora imeti svoj pogled usmerjen na narodno skupnost, to je bilo Fricu Kumru tako rekoč položeno v zibelko. S Katoliškim prosvetnim društvom Šmihel se je srečal kot šolar, ko je začel igrati v igrah. Toda vezi do društva so bile tudi družinske. Predsednik pred drugo svetovno vojno je bil njegov oče. Po vojni je Fric Kumer postal tajnik društva, nato pa 16 let njegov predsednik. Najbrž bi bil še kako leto več, »a sem predsedniško mesto oddal, ker sem v Pliberku postal podžupan«. In ponovno je moral gledati, kako razporedi čas, da spravi pod eno streho častne naloge in še delo doma. Rešitev je bila enostavna: »Če sem moral čez dan kam ali sem šel na lov, sem pa prej ponoči zoral ali delal na njivah«. 

S svojo preudarnostjo je Kumer sousmerjal razvoj slovenske narodne skupnosti. Vedno mu je šlo za skup-nost, za samostojno politično gibanje, nikdar za razdvajanje ljudi v leve in desne. »Na Koroškem ni bila ogrožena nobena ideologija, temveč ved-no samo slovenščina in za to sem se zavzemal v samostojnem političnem gibanju. Lahko bi šel v kako večinsko stranko, ampak tam sam s seboj ne bi bil srečen, pa tudi drugi ne bi bili zadovoljni z mano.« Vsakemu slovenskemu politiku, kjerkoli že je njegova politična domovina, pa svetuje samo eno: »V političnem življenju sta nujno potrebna doslednost in resnicoljubnost. Obljube morajo nekaj veljati.«

 

Lep spomenik čezmejnega povezovanja koroških Slovencev s Slovenijo in Južno Tirolsko je Kulturni dom v Pliberku. Fric Kumer je bil prvi predsednik Društva Kulturni dom. Ko je prevzel predsedstvo, je ta dom obstajal samo v načrtih, ko ga je oddal, je bil dom zgrajen, ukoreninjen v Alpsko-jadranski prostor in vse poplačano. Vmes pa je stara Črčejeva hiša, v kateri so bili tudi legendarni klubski prostori Koroške dijaške zveze, služila tudi za kraj, kjer se je zbirala podpora za Kulturni dom. 

 

Dvojna pripadnost je za Frica Kum-ra pomembna. »Sem koroški Slovenec in ni mi treba skrivati, da sem krist-jan. Vera igra pri meni pomembno vlogo. Pri nas doma se je veliko molilo. Vsak večer smo molili tudi rožni venec in prosili, da bi se atej iz vojne srečno vrnil domov.«

 

Povezovanje v vse smeri se za Frica Kumra nadaljuje tudi po praznovanju 80-letnice. Pred kratkim je na birmi v Šmihelu škofa Aloisa Schwarza- povabil na lov. Sedaj išče predsednik Kluba prijateljev lova s škofom termin za to srečanje. »Se bomo lovci malo used-li in se z njim kaj pomenili. Morda pa nas povabi v svoje lovišče?«

 

 

Vincenc Gotthardt