Ireno Brežjak, ki je v vrtcu že 34. leto, je za ta poklic navdušila vzgojiteljica iz domače fare Št. Lipš. Pri kontaktu z otroki ji je pomembno, da lahko vrednote posreduje otrokom: veselje, radovednost, dvojezičnost. »Štiri leta sem bila v službi v enojezičnem vrtcu Caritas v Grebinju, kjer mi je bilo všeč, a moja želja je bila vedno delovati v dvojezičnem vrtcu,« pripoveduje Irena Brežjak, voditeljica vrtca Naš otrok. Hvaležna je odbornikom Društva Naš otrok, da lahko res uspešno delujejo. Tim vrtca – dve vzgojiteljici in dve asistentki – je usklajen, saj se vse štiri med seboj dobro poznajo, ker že dolgo delajo skupaj. Z otroki se rade odpravijo v naravo: bili so na smučanju v Podnu, radi gredo na sprehode ali obiščejo muzej ter bližnje ustanove, npr. Mohorjevo knjigarno, Mohorjevo ljudsko šolo in Pastoralni center. Vsako leto imamo posebno težišče, letošnje se imenuje »Skupaj ti in jaz potujeva, v dvoje lažje hodiva.« Zdi se jim pomembno, da so prisotni določeni rituali, kot na primer molitev pred jedjo, da se spodbuja hvaležnost in otroci čutijo, da niso sami in da drug drugemu pomagajo. Tudi z  igro otroci spoznavajo, da smo samo del vsega. Pomembno je krepiti otrokovo samopodobo. V vrtcu se otroci izpolnjujejo v obeh deželnih jezikih. Srečanja v skupinah potekajo en dan v slovenščini, en dan v nemščini, drugače je v prosti igri.  

Ko ima kdo od otrok ali zaposlenih v vrtcu rojstni dan, skupaj praznujejo. Takrat z otrokom naredijo intervju in ga povprašajo, kaj mu je v vrtcu najbolj všeč. Tokrat pa smo mi povprašali vzgojiteljice, kaj je najbolj všeč njim. 

Irena Brežjak odgovarja: »Meni se zdi najlepše, če vidim, da se otroci v miru in s spoštovanjem samostojno igrajo, da so veseli, odprti in pravični. Če je potrebno, pa jim pomagamo tam, kjer pomoč potrebujejo. Zdi se mi zelo pomembno, da so prostori dobro pripravljeni, spodbudni za igro in urejeni.« Angelika Smrečnik pravi, da jo najbolj osrečuje delo z najmlajšimi: »Zelo uživam, vsak dan prinese kaj novega, veliko se smejimo, zato grem vsak dan rada na delo.« Martini Gotthardt je najbolj všeč, ko z otroki brklja: »Rada delam s svojimi rokami in lepo je, ko ustvarjamo skupaj.« Angelo Herk-Kuchling veseli, da »otrok je in bo vedno ostal zelo duhovit, pristen in poln energije, ki jo daje tudi nam.« In tako ob delu v vrtcu ostajajo mlade. Martina Gotthardt lepo pove: »Ko te že zjutraj otrok pogleda z iskrivimi očmi, potem ne moreš biti slabe volje.«   

Skrbeti za okolje, zase in za drugega

»Že od nekdaj sem rada delala z otroki, zato sem se pri petnajstih letih odločila za to izobrazbo. To delo me še danes zelo veseli, zato mi ni žal, da sem se odločila za ta poklic,« pove Angela Herk-Kuchling, ki je začela delati v vrtcu Naš otrok, nato je z družino nekaj časa živela v Angliji, potem je delala v Borovljah in se nato spet vrnila nazaj v vrtec Naš otrok. Ker zelo rada brklja in dela z otroki, se je tudi Martina Gotthardt odločila za ta poklic, izobraževala se je ob delu v vrtcu, ko sta bili njeni hčerki že v šoli. »Z otroki sem zmeraj rada skupaj, se z njimi igram, delam in veselim,« pravi Martina Gotthardt. Angelika Smrečnik je že s štirinajstimi leti v fari Globasnica začela z drugimi mladinci skupaj voditi otroško skupino, nato se je izučila za trgovko, a ko je slišala, da iščejo pomočnico v vrtcu Naš otrok v Celovcu, se je takoj prijavila: »Še danes sem zelo vesela, da sem dobila to delo.« 

V teku enega leta so tri vzgojiteljice – Angelika, Angela in Martina – skupaj obhajale 150 let. Ob tem so na vrtu nastavili petdeset kamenčkov, da so si otroci lahko predstavljali, koliko je to. V smehu pripovedujejo, da so potem rekli: »To je pa že veliko.« 

Služba, ki jo opravljajo, je zelo odgovorna. Otroci so dragocenost, zato je pomembno, da jih podpirajo pri razvoju, da se v timu lepo razumejo in dobro sodelujejo s starši. Angela Herk-Kuchling v vrtec vnaša tudi Montessorijevo pedagogiko, ki deluje po načelu: »Pomagaj mi storiti sam.« Spodbujajo jih, da skrbijo za okolje, zase in za drugega. 

Vzgojiteljice, ki zastopajo venec treh dolin – Rož, Podjuno in Ziljo –, se že pripravljajo na april, ko bo vrtec praznoval jubilej. Pesem za ta veseli dogodek jim bo napisala letošnja Tischlerjeva nagrajenka Lenčka Kupper, ki je napisala tudi himno vrtca: »Moj atej, naša mamica, mamica, nas v vrtec vsak dan vodita. Ja, sem v vrtec Naš otrok, Naš otrok, prihajamo mi lahkih nog, lahkih nog.« 

Mateja Rihter