Kot pastoralnemu asistentu mu je kontakt z ljudmi zelo pomemben. V Pliberku skupaj z župnikom Ivanom Olipom in drugimi sodelavci skrbi za verski utrip župnije.

»Kontakt z ljudmi mi je zelo pomemben. Želim jih poslušati in jim biti na voljo. Za to mi poklic pastoralnega asistenta ponuja veliko priložnosti,« pravi Sašo Popijal, pastoralni asistent v Pliberku, ki ga bo v soboto, 22. novembra, škof Alois Schwarz ob 15. uri v cerkvi Kristusa Kralja uradno pooblastil za pastoralnega asistenta v službi krške škofije. 

Saša Popijala je življenjska pot vodila na različne konce oznanjevanja. »Teologija mi je bila vedno skrita in odkrita ljubezen. Po študiju sem najprej poučeval verouk v več župnijah. Bil sem tudi pri skavtih, nato sem bil zaposlen pri nadškofijski Caritas Maribor, kjer sem bil odgovoren za humanitarni program, deloval sem na projektu Evropska hrana, sodeloval sem z župnijskimi Caritas, bil sem desna roka generalnega tajnika in predsednika, urejal sem glasilo,« spregovori o svojem delovanju. Pot ga je zanesla tudi na avstrijsko Koroško. »Začel sem na Dušnopastirskem uradu, kjer sem urejal arhiv, potem sem se preselil na Škofijski arhiv, nato pa so me vprašali, če bi bil pripravljen prevzeti pastoralno pomoč v župniji Pliberk. To ponudbo sem sprejel in sedaj sem v Pliberku že tretje leto,« in skupaj z župnikom Ivanom Olipom ter drugimi sodelavci skrbi za utrip župnije in oznanja vero. 

Oznanjanje vere je bilo Sašu Popijalu že od nekdaj blizu: »Začel sem na Radiu Radlje, že več kot deset let pa pripravljam verske oddaje na Koroškem radiu. Duhovne misli pripravljajo duhovniki koroškega naddekanata in duhovniki iz Podjune. Vesel sem, da lahko tudi laiki povedo, kako doživljajo vero in Boga,« predstavi svoje oznanjevanje prek radijskih valov. 

V delu pastoralnega asistenta uživa, čeprav priznava, da je stresno. »Z veseljem bi si za ljudi vzel še več časa, ampak včasih ne gre. To čutim in se poskušam vsakemu čim bolj posvetiti, se pogovarjati z mladimi, z brezdomci, s starejšimi ... Vsak prvi petek z župnikom obiščeva ostarele,« opiše del svojega poklica, ki med drugim obsega še:  pisanje župnijskega lista, skrb za ministrante, oblikovanje in postavljanje vsebin za spletno stran župnije, organizacijo predavanj, pripravo različnih srečanj, slovesnosti, izletov župnijskih sodelavcev, ministrantov, veliko pa je tudi pisarniškega dela. Župnija se trudi za dvojezičnost, ki je velik dar. Popijal pove svoje opažanje, da imajo nekateri včasih občutek: Če vsi razumejo nemško, zakaj bi moral povedati še slovensko? 

Ko je začel opravljati svoje delo kot pastoralni asistent, ga je marsikaj presenetilo, recimo to, da si birmanci sami izberejo župnijo, kjer želijo biti birmani. V Sloveniji gredo vsi k birmi v domači župniji. Na delo se je zdaj že lepo privadil, tudi na nemščino, ki pa jo še utrjuje z gospo Pepco Weis. 

V prostem času se Sašo Popijal ukvarja z modelarstvom in z živalmi. »Radi imamo živali, že od mladosti se ukvarjam z akvaristiko, imamo diskuse – kralje akvarijskih rib, naš pes višavski terier skrbi, da se sprehodimo, da ni čisto tiho, pa skrbijo papige,« omeni hišne ljubljenčke. Že nekaj let ustvarja svoja modelarska dela, zmeraj ga je privlačilo to, kar leti. »Vedno sem se rad oziral v nebo,« pove nasmejano. 

Kljub delu v Pliberku pa ostaja aktiven tudi v domači župniji Radlje ob Dravi, oba z ženo pojeta pri zboru, sta v skupini bralcev – lektorjev, pomagata pri srečanjih Vera in luč, hčerka pa je ministrantka. 

»Družina mi veliko pomeni, zaradi nje sem storil marsikateri korak v življenju. Poseben dar nama obema je otrok,« Sašo Popijal z ljubeznijo spregovori še kot mož in oče. 

Mateja Rihter