Štefan Merkač je koordinator energetskega prebrata dežele Koroške. Preberite kaj pravi, da se mora zgoditi, da se bo ta cilj usreničil do leta 2025.

Kaj se skriva za izrazom energetski pre-obrat?

Štefan Merkač: Načrt za energetski pre-obrat na Koroškem je rdeča nit, je navodilo, kako se do leta 2025 posloviti od fosilnih virov energije glede na uporabo na pridelavo toka in ogrevanja stavb. In to tako, da namesto premoga, plina in nafte, uporabljamo bio-maso, in koristimo vetrovno in vodno energijo, v glavnem pa sončno energijo. Živimo v deželi, kjer imamo te energije v zadostni meri. Do leta 2035 pa naj bi se tudi na področju mobilnosti poslovili od fosilne energije. 

 

Kakšna vizija je botrovala načrtu?

Štefan Merkač: Da bi na tem delu zemeljske oble, kjer živimo, izkoristili možnost in priložnost uporabljati tiste vire energije, ki ne onesnažujejo okolja, ki prihaja iz naše regije in so tudi cenovno ugodnejši. Obenem bodo ti viri (bio-masa) našim ljudem omogočili delovna mesta. Ob tem ne mislim le na drva in sekance, npr. bi naši kmetje lahko pridelovali razna vlakna, iz katerih industrija naredi izolacijski material za hišne fasade. Pri načrtovanju za energetski preobrat smo k razmišljanju povabili predstavnike industrije ter znanstvene in raziskovalne ustanove, ki so pokazali veliko pripravljenost pri razvijanju tega načrta. 

 

Razvijal in koordiniral si obsežen projekt. Kdo so bili sodelavci?

Štefan Merkač: V enajstih delovnih skupinah je sodelovalo 200 strokovnjakov in strokovnjakinj. Prve načrte smo predstavili v 121 koroških občinah. K sodelovanju in načrtovanju smo povabili razne gremije, ljudske iniciative in pobude ter nevladne organizacije. Vse namige, ideje in prispevke smo vgradili v načrt. V času intenzivnega načrtovanja – od oktobra 2013 do junija 2014 – je sodelovalo 2000 ljudi. Načrt je sedaj zaključen. Sedaj morajo slediti konkretni koraki.

 

Kakšni so koraki, po katerih naj bi Koroška postopoma postala 100-odstotno CO2 nevtralna in izhajala brez jedrske energije?

Štefan Merkač: S 1. septembrom smo dobili 14 novih sodelavcev v deželno službo, ki so pristojni za izvedbo energetskega preobrata. Ta skupina ljudi bo skrbela za osveščanje javnosti, za izobraževanje in svetovanje in bo pristojna za podpore. Pri tem je najpomembnejše, da bi vsak, ki bo želel sodelovati pri tem energetskem preobratu, dobil vse podatke in informacije ne enem mestu. To pomeni: ena oseba – ena telefonska številka. Pomemben delež pri tem preobratu je financiranje teh alternativnih virov energije. Že sedaj so na voljo razne podpore. Pogovori tečejo z raznimi bančnimi ustanovami, kako pomagati ljudem finančno pri tem preobratu. Moj interes pa je, da bi našli tudi na tem področju alternativne načine (kot je to Bürgerbeteiligungsanlage). To, kar je že po vsej Avstriji dobro razvito, hočemo uveljaviti tudi pri nas na Koroškem. 

 

Zastavili ste letnice, do katerih želite Koroško pripeljati do dokončnega energetskega preobrata. Kakšne cilje ste si zastavili?

Štefan Merkač: Letos smo se lotili tako imenovane solarne ofenzive – to pomeni, kako najučinkoviteje koristiti moč in energijo sonca za pridobivanje električnega toka za ogrevanje stavb in vode. Pri tem moramo mi – tu mislim na strukture dežele – biti zgled. Potrebno bo sanirati vse stavbe, ki so v lasti dežele, pritrditi nanje fotovol-taične celice in ozaveščati sodelavce, da odgovorno ravnajo z energijo. Če 2500 uslužbencev po vsem Koroškem izklopi zvečer računalnik, ugasne luči, zapre okna, se to odraža v potrošnji. Na žalost smo razvajeni in se obnašamo neodgovorno. Z zgledom hočemo pridobiti Korošce in Korošice in jih prepričati: če uporabljam obnovljive vire energije, imam isto udobje kot prej. Zato je potreben le preobrat misli. 

 

Za energetski preobrat je potreben pre-obrat v mišljenju ljudi in njihovem odnosu do narave in podnebja. Potrebna pa so tudi finančna sredstva?

Štefan Merkač: Živimo v času, ko si velik odstotek ljudi ne more z lahkoto uresničiti preureditev, npr. kurjave od fosilnih na obnovljive vire. Ena od delovnih skupin se je v načrtovanju izključno ukvarjala s to problematiko. Izdelali so nekaj dobrih predlogov, kako tem ljudem dolgoročno pomagati. Skušali jih bomo uresničiti z večjimi in podjetji, kot so to Caritas in Kelag. Dežela oz. občine pa se bodo potegovale tudi za evropska sredstva, ki so na voljo prav za ta preobrat. Ker bo teh podpor kar nekaj, je pomembno, da bo za vsakega Korošca pristojen en strokovnjak, ki mu bo svetoval in pomagal pri vseh vprašanjih energije – od načrtovanja do financiranja. Ti strokovnjaki pa imajo svoje mesto pri oddelku 8 koroške deželne vlade. 

 

Kako načrtujete idejo in načrt o energetskem preobratu ponesti med ljudi?

Štefan Merkač: Trenutno imamo na Koroškem 60 svetovalk in svetovalcev za energijo, ki opravijo letno 1000 svetovanj. Število svetovalcev hočemo postopoma dvigniti na 120. Svetovanj pa naj bi bilo letno 7000. Svetovalci so dobro izobraženi za različna področja, kot so industrija, kmetijstvo ali pa zasebna stanovanja, saj ima vsako področje druge potrebe. Ti svetovalci obiščejo ciljne skupine in jim stalno svetujejo in jih informirajo o novostih. Tudi na občinski ravni so že energetski svetovalci, ki posredujejo informacije občanom. Na Koroškem pa imamo tudi 40 E 5 občin. Predstavniki v teh občinah skrbijo, da na občinski ravni izvajajo ukrepe in posredujejo občanom informacije. Potem imamo na Koroškem še energijske regije, ki imajo svoje svetovalce. Vsi ti svetovalci dobivajo informacije in se vsebinsko ukvarjajo s problematiko varčevanja in uporabe energije. Mreža teh svetovalcev je velika, potrebno je, da pride ta načrt, ta ideja do potrošnika. Želim si, da bi to prišlo tudi do tistih ljudi, ki mislijo, da nimajo denarja za preobrat. V vsakdanu pa lahko privarčujemo 10 do 20 % energije samo s tem, da se drugače vedemo. 

 

In kako sprejemajo ljudje to miselnost?

Štefan Merkač: Ljudje postajajo bolj pozorni in se ne strinjajo z določenimi rečmi. Svoje nezadovoljstvo tudi izražajo. Dokaz za to je, da imamo na Koroškem 50 pobud, v katerih ljudje glasno razmišljajo in se vnašajo v razvoj svojega okolja. Mnogi spreminjajo svoje mišljenje in že ukrepajo. Od leta 2012 na 2013 se je površina fotovoltaičnih celic potrojila. Najnovejša študija kaže, da si 78 % Avstrijcev želi energetski preobrat. To kaže, da dobijo ljudje občutek za naravo, okolje, podnebje.

 

Koroška pa ni dežela sama zase. Ste k temu razvijanju povabili tudi sosednje regije? 

Štefan Merkač: S Slovenijo, Furlanijo-Julijsko krajino in pokrajino Benečijo imamo dobre odnose. Povsod smo že predstavili naše načrte in povsod so jih z navdušenjem sprejeli in obljubili, da bodo ukrepe izvajali tudi oni. Občutek imam, da tudi velika podjetja začenjajo drugače razmišljati in so pripravljeni spremeniti odnos do uporabe energije. Mislim, da je čas zrel za ta preobrat.