Pred mesecem dni je Dominik Hudl z MePZ Gallus v domu glasbe doživel enkrat­ni koncertni večer, na katerem so predstavili zgoščenko Zgodbe slovenskih pesmi na Koroškem. Od mladih nog ga glasba in slovenska kultura obdajata tako na službenem mestu kakor tudi v prostem času. 

Starši Dominika Hudla so močno zaznamovali svojega sina, saj so bili glasba, gledališče in kultura sestavni deli v družini. Kot mlad fant je odraščal v Globasnici in zgodaj sodeloval v društvenem življenju, pel je pri otroškem zboru, v gimnaziji in nato pri MePZ Peca, s katerim je bil tudi na turneji v Ameriki. Eden izmed prvih učencev Slovenske glasbene šole je bil Dominik Hudl, kot pravi s ponosom, ko so v Pliberku začeli ponujati red-ni inštrumentalni pouk. V gimnaziji, prizna, ni bil med najboljšimi in nadarjenimi učenci, njegov profesor glasbe Jožko Kovačič pa je v fantu spoznal glasbeni dar. In res. Kot 13-letni je opravil sprejem-ni izpit na konservatoriju, kjer je nadaljeval študij klavirja. Opravil je diplomski izpit za klavir, njegov drugi predmet je bila predšolska glasbena vzgoja. Dodatno je delal še izobrazbo za solopetje in zborovodstvo.

Po študiju je začel poučevati leta 1996 na Slovenski glasbeni šoli, leta 1999 je začel sodelovati kot prosti sodelavec na radiu Korotan in oblikoval jutranje oddaje ob koncu tedna. Od leta 2006 pa se je zaposlil na ORF-u in dela v glavnem kot moderator jutranje oddaje. Delovna obveznost pri radiu se je počasi razširila, tako da sedaj dela tudi v spletni redakciji, saj Dominika Hudla zanimata tudi računalništvo in tehnika. Ko še sploh ni bilo kakih ustreznih programov, je pisal note na računalniku. Če je odgovoren za jut-ranjo oddajo in jutranja poročila, se njegov delovni dan začne precej zgodaj, ob pol štirih. Ker je zelo zgovoren in družaben človek, so njegove oddaje pestre in zanimive, rad dela tudi poročila o koncertih. »Srečen sem, da sem lahko iz hobija naredil poklic. tako je tudi pri glasbi. Hvaležen sem Bogu, da lahko delam z veseljem, ne čutim nobene prisile, če delam, kar je v današnjem času redkost. Delo me izpolnjuje,« pravi Dominik Hudl. 

Poleg poučevanja na Slovenski glasbeni šoli je kulturna dejavnost bistvena v življenju Dominika Hudla. Leta 1998 se je začela njegova zborovodska pot. MoPZ Foltej Hartman naj bi po stričevi prošnji prevzel za eno leto, iz enega leta je nastalo deset let, z zborom je posnel tudi zgoščenko. V domači Globasnici je istočasno prevzel MePZ Peca in na željo nekaterih članov so ustanovili še Globaški oktet, ki pa se je razšel, a ostal je tonski zapis. Leta 2003 se je njegovo življenje preusmerilo, saj se je poročil in preselil v drugi kraj. Dom si je ustvaril v vasici blizu Velikovca, kjer se je vključil v društveno življenje in prevzel Vokalno skupino Lipa, ki je bila prekinila svoje delovanje.

V tem času pa je stopil do njega Miha Kampuš in prosil, da bi za kako leto prevzel MePZ Gallus. In tudi to leto ni ostalo edino. Po treh letih intenzivnega dela in z drugim programom se je Dominik Hudl v dogovoru z odgovornimi zbora odločil, da bo posnel zgoščenko z znanimi slovenskimi narodnimi pesmimi. Dvajset pes-mi je na prvi zgoščenki MePZ Gallus, ki je lep dokument in cilj zbora. »Zgoščenko smo popestrili z Bernardo Fink in tudi pevec Mario Podrečnik, ki se je spet vključil v zbor, je zapel solistične dele, vesel pa sem, da nam je uspelo zgoščenko predstaviti na koncertnem večeru v Domu glasbe v tem okviru«. Pri Gallusu je trenutno prehodna faza, z zborom ima še nekaj vaj, saj bodo koncert še ponovili, vodstvo pa je že prevzela Sabina Wiegele. Samokritično pa dodaja, da mu ni uspelo nagovoriti več pevcev, toda zbor zapušča na zdravih temeljih. »Dela nikoli ne občutim kot breme, a v zadnjih letih pa le občutim ta hiter tempo. Imam občutek, da še nekje ostane kaj nedokončano, kar me bremeni. Moje vodilo je bilo vedno: »Tisto, kar narediš, tisto naredi prav!‘ Kar je bilo zmenjenega, sem do pike izpolnil. To je bila moja vzgoja. Zdaj čutim, da v tem obsegu ne zmorem več vsega in sem se odločil za ta korak pri Gallusu.« Pred enim letom je začel peti pri celovškem zboru Die Chorherren: »Nikoli si nisem predstavljal, da bom pel pri nemškem zboru, ampak sedaj spoznavam drugo kulturo petja in petje me je vedno navdihovalo, kot zborovodja pa ne prideš do petja, ki je pomembno za moje emocionalno stanje.«

V Vati vasi živi z ženo Mili, ki je tudi zelo dejavna v slovenski kulturi. Spoznala pa sta se tudi prek glasbe, saj je vodila otroški zbor Lipov cvet in je zborčku želela ponuditi kaj dodatnega. In tako je v Velikovcu začel poučevati predšolsko glasbeno vzgojo in spoznal svojo ženo. Z dvojčkoma Markom in Maro, ki pojeta pri Lipovem cvetu in igrata inštrumente, Dominik Hudl uživa v skopem prostem času. Otrokoma posreduje slovensko kulturo in slovensko besedo, »saj se mora človek zavedati svojih korenin,« doda Hudl. Vseskozi ga glasbena dejavnost prepleta tako kot v službenih tako tudi v zasebnih ozirih, od vsega otroštva naprej.

Gabi Frank