Kar je posejano v ljubezni, ne izgine

Včasih nas najbolj boli prav tam, kjer smo najbolj ljubili – ko naši otroci ne živijo po vrednotah in ciljih, v katere smo vlagali. Vera in ljubezen nas v letih zorenja še posebej vabita, da ne presojamo le po tem, kar je vidno navzven, saj sta duhovna in čustvena globina  intimni in pogosto lahko skriti našim očem. Dobro, ki smo ga sejali v odnose, lahko zori tiho in mnogo dlje, kot bi si želeli, po drugi strani pa se pokaže, kje lahko izpilimo tudi naše dojemanje »dobrega«. Notranji mir namreč lahko začutimo, ko sprejmemo, da nismo poklicane k nadzorovanju, temveč k ljubečemu sprejemanju in zaupanju. Gledati s srcem pomeni verjeti, da Bog deluje tudi tam, kjer sami vidimo predvsem negotovost, drugačnost ali neizpolnjena pričakovanja. Moč vere je v premagovanju negotovosti in rasti v nežnosti ter sprejemanju drugačnosti.

Odmik spremlja dr. Andreja Poljanec, psihologinja, specialistka zakonske in družinske terapije, supervizorka, predavateljica, avtorica mnogih člankov in knjig, soustanoviteljica zavoda Študijsko-raziskovalni center za družine, mati petih otrok.

Prijave do 8.9.2026