Pfarre / Fara

Waidisch/Bajdiše

Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in da bi ga imeli v obilju.

Diakon Hermann Kelich razmišlja o Jezusovih bessedah in kaj nam danes v času virusa, brezposelnosti, bolezni, omejitev pomeni obilje.

Bildunterschrift (Bildrechte sind zwingend anzugeben!)
Odprta vrata cekve na Bajdišah (Kelich)

Tako se glasi zadnji stavek današnjega evangelija. Jezusove besede, ki so v današnjem času izziv za nas vse. Koronavirus, brezposelnost, bolezen, omejitev srečanj. A je to življenje v obilju?

Znanstveniki govorijo o tem, da bo stanje trajalo mesece, preden se bo družbeno in gospodarsko življenje vrnilo k normalnosti. Torej so evangelijske besede samo sanjarjenje, daleč proč od realnosti.

Življenje v obilju – kaj to pravzaprav pomeni? Je to samo materialna dobrina, blagostanje, udobno življenje? Jezus te besede ni nikoli definiral. V ospredju njegovega oznanjevanja je bil človek kot oseba. Človek poln hrepenenj in sanj, poln želja in strahov, kreposti in šibkosti, bogataš ali siromak.

Tudi danes imamo veliko vprašanj, živimo v dvomih v strahu pred prihodnostjo, z različnimi pogledi na dogajanja okrog nas. Smo ljudje s čustvi, pričakovanji in polni upanja. Hrepenimo po sreči in varnem življenjem. Tako vedno spet slišim besede »Vse bo dobro«.

Ali obstaja vendarle perspektiva?

Na začetku evangelija, ki ga beremo danes, pravi Jezus »Jaz sem vrata«. Kdor vstopi skozme, mu bo podarjeno življenje. Je on perspektiva – danes?

Morda nam je današnja evangelijska slika tuja in besede v tem času zvenijo nerealne. Jezusova beseda je ponudba in obljuba. Zaupajte vame, zaupajte moji besedi živite in imeli boste življenje v izobilju. Poskus se vsekakor splača.

Hermann Kelich