Pfarre / Fara

Schwabegg/Žvabek

Knjižni dar Mohorjeve • Büchergabe der Hermagoras

Tudi letos ponuja celovška Mohorjeva bogato berivo za svoje bralce. V letošnjem Koledarju 2024 je predstavljena župnija Železna Kapla, kjer že nad 40 let župnikuje župnik in častni stolni kapitular, kulturni delavec in ljubitelj nogometa Poldej Zunder. Pred leti so našli zapiske Kapelškega pasijona, že vedno živ pa je običaj nošenja cerkvic v takozvanem "Ante pante populore..." za praznik svečnice 2. februarja, ki spominja na nekdanjo povodenj reke Bele. V koledarju je letos predstavljeno podjunsko narečje. Meja med podjunščino in rožanščino lahko tam zaznamo, kjer namesto "zelje" pravijo "kapus". Čedermani pa so tisti, ki živijo onstran Drave. Predstavljena je tudi peka kruha z drožmi, ki ga še imenujejo kislo testo, divji ali domači kvas.

Zanimiv je članek o akademskem slikarju Tonetu Kralju (1900 - 1975), ki je s svojimi poslikavami cerkva, kjer je tudi kritiziral ideologije 20. stoletja od fašizma preko nacizma do komunizma, markiral ozemlje slovensko govorečega prebivalstva na slovenski-italjanski meji. Fašistični režim je zatrl laično inteligenco, tako je slovenska duhovščina prevzela nalogo narodnih buditeljev. Tone Kralj je poslikal petdeset cerkva in tako ustvaril umetniško uporniški in ideološko kritični opus, katerega je treba ohraniti tudi za naslednje rodove.

Zanimiv je tudi članek o opisu antisemitizma v cerkveni umetnosti fresk takozvanega "živega križa" v farni cerkvi na Vratih (Thörl Maglern) in o upodobitvah Kristusa s številnimi običajnimi kmečkimi in rokodelskimi orodji kot prikaz tega, katera dela so ob nedeljah prepovedana. Takega "nedeljskega Kristusa" najdemo v farnih cerkvah na Muti, v Št. Lipšu pri Ženeku in v Čačah na Zili (Saak im Gailtal). Niko Kralj pa je bil ljubitelj domačih kozolcev, ki je vse fotografiral in marskikaj rešil pred pozabo.

Mohorjeva družba pa od leta 1893 domuje v krasni palači na Vetrinjskem obmestju, ki je nekako protiutež palači Jožefove ustanove (Josefsverein) na Velikovškem obmestju, kjer danes ne izdajajo več knjig, temveč je dom največjega dnevnika Koroške Kleine Zeitung in privatnega radija Antenne Kärnten. Na pročelju Mohorjeve palače je znameniti mozaik sv. Mohorja in Fortunata, ki ga je izdelala znamenita tirolska delavnica. Mohorjeva pa ima danes poleg založbe, ustanovljena 1851, tudi še tiskarno, knjigarno in skrbi za izobrazbo mladine. Tako imata privatni otroški vrtec Naš otrok in privatna ljudska šola svoj dom v Mohorjevi stavbi. Pred leti so odkupili od salezijanskih sester dom za dijake v Ainethovi ulici v Št. Rupertskem predmestju v bližini glavne železniške postajo, kjer je zdaj dijaški dom in dvojezične jaslice za najmlajše. Mohorjeva skuša na ta način odgovoriti na izzive časa.

V Pratiki 2024 je natisnjem govor Ane Grilc iz Gornje vasi pri Žvabeku, katerega je imela za kulturni praznik 8. februarja 2023 v celovški radioteleviziji.

Büchergabe der Hermagoras

Die Büchergabe der Hermagoras/ Mohorjeva 2024 bietet slowenisch- und deutschsprachige Bücher an. Einsicht kann im Pfarrhof genommen werden oder beim Herrn Ciril Opetnik geordert werden, der diese auch zu Ihnen nach Hause bringt.
Im Kalender 2024 der Hermagoras findet sich ein Artikel über den sogenannten Feiertagschristus (im Italienischen: Christo della Domenica ‚Sonntagschristus‘). Dies ist eine Bilddarstellung Jesu Christi, die im Spätmittelalter in Kirchen als Mahnbild verwendet wurde, um die Gläubigen in allegorischer Form daran zu erinnern, den Sonntag und die kirchlichen Feiertage zu heiligen. Solche Darstellungen finden sich in den Pfarrkirchen von Muta (Mauth in Slowenien), St. Philippen ob Sonnegg und Saak im Gailtal.

In der Pratika 2024 kann man die Rede von Ana Grilc aus Oberdorf/ Gornja vas nachlesen, die sie am Kulturfeiertag am 8. Februar 2023 im ORF-Theater in Klagenfurt gehalten hat.

Als deutschsprachige Bücher wird das Buch über die Bedeutung der Familiennamen in Kärnten (s.u.) und eine biographische Vorstellung von 10 Frauen aus dem Jauntal der Autorin Elfriede Verhounig (s.u) angeboten.