Auch im Heiligen Jahr 2025 fand die Florianiprozession der Pfarre Schwabegg- Žvabek vom Skofkreuz- Škofov križ nach Rinkenberg- Vogrče statt. Schon viele Jahrzehnte, wenn nicht Jahrhunderte, wird diese gelobte Prozession am Sonntag um den Gedenktag des Heiligen Florians, dem 4. Mai, durchgeführt. Wenn der Gedenktag und der Sonntag zusammenfallen, so wie heuer, dann ist es noch ein besonderer Freudentag. Durch das späte Osterfest fiel heuer der Florianisonntag mit dem Heiligenstädter Sonntag zusammen, der zwei Wochen nach Ostern, und nach dem sogenannten Dreinagelfreitag gefeiert wird. So nahmen heuer v.a. Pfarrangehörige aus Aich- Dob an der Florianiprozession teil, alle anderen besuchten die Hl. Messe in der Wallfahrtskirche Heiligenstadt- Sveto mesto.

Der heilige Florian war ein Märtyrer des 4. Jahrhunderts. Geboren im heutigen Österreich war er zeitweise im römischen Staatsdienst, wurde nach seiner Bekehrung zum Christentum entlassen und starb wahrscheinlich am 4. Mai 304 in Lorch an der Enns in den Wogen des Flusses den Märtyrertod. Laut Legende hat er in seiner Jugend ein brennendes Haus durch Gebet gerettet. Er ist einer der 14 Nothelfer der Kirche und der Schutzpatron der Feuerwehr. In vielen Orten finden um diesen Gedenktag gelobte Prozessionen statt, die an verheerende Brände erinnern, die in vergangenen Jahrhunderten gewütet haben.

Die Pfarren Schwabegg- Žvabek, wie auch Bleiburg- Pliberk, St. Michael im Jauntal- Šmihel v Podjuni, Globasnitz- Globasnica, St. Stephan unterm Feuersberg- Šteben führen jedes Jahr eine gelobte Florianiprozession nach Rinkenberg- Vogrče durch. Die dortige Pfarrkirche ist dem Hl. Florian geweiht. Im Altarraum findet sich ein reichhaltiges Bildprogramm, auf Fresken wird das Leben des Hl. Florian beschrieben. Die erste Hl. Messe wurde durch den Schwabegger Pfarrrvorsteher Geistl. Rat Mag. Michael Golavčnik gefeiert. Nach der Hl. Messe bewirteten die Florianijünger von Rinkenberg- Vogrče die Pilger vor ihrem modernen Rüsthaus mit der typischen Speise der Florianischnitte, ein Weißbrot, das mit Eipanier in Schweinefett rausgebacken wird. Eine kräftigende Frühlingsspeise. Auch heuer war diese Fußwallfahrt zur Nachbarpfarre eine gegenseitige Bestärkung auf dem gemeinsamen Glaubens- und Lebensweg.

Zaobljuba Žvabekarjev, ki drži že stoletja

Vogrška farna cerkev je posvečena sv. Florijanu in je osrednjo svetišče tega svetnika v podjunski dolini. Nekdaj so morali biti hudi požari po Podjuni, da so verniki posameznih far zaobljubili, da bodo proslavili vsak god sv. Florjana s procesijo in sveto mašo, kar zvesto izpolnjujejo še danes. Na Florijanovo nedeljo je v Vogrčah zelo slovesno. Od različnih obcestnih križev imajo župniki sosednjih far z verniki procesije tja in nato tam sv. mašo. Včasih so še pokali možarji, da so pozdravljali prihajajoče procesije od vseh smeri. Vogrški gasilci pogostijo romarje z Florjanovo šnitico.

Sveti Florjan je živel v času preseljevanja narodov. Rimski imperij je bil tedaj v svojem največjem obsegu. Sveti Florijan je bil državni uradnik v provinci Norik, v današnji Gornji Avstriji, na skrajni meji velikega rimskega cesarstva. In ta rimski imperij je bil v nevarnosti. Tuja ljudstva so vdrla in ogrožala meje. S trgovanjem so v državo tudi prihajala različna ljudstva, ki so s seboj prinašala različna verovanja in s tem ogrozila notranjo enotnost cesarstva. Vse je bilo v pretresu. In vsemu temu je bil v živo priča sveti Florijan. In tako tudi spozna majhno skupnost kristjanov. Posebnost kristjanov je bila, da niso verjeli v veliko število različnih rimskih bogov, temveč samo v enega Boga, ki je ustvaril nebo in zemljo ter v njegovega sina Jezusa Kristusa, ki je prišel na svet, da bi odrešil svet. Z njim so imeli tako tesen odnos, da so mu želeli popolnoma slediti. In tudi sveti Florijan je čutil privlačnost do tega Jezusa, do te moči, ki je izhajala iz tega človeka in njegovih sledilcev. A to povezanost je sprva le molče gojil.

Toda kmalu se je njegova vera izkazala v vsakdanjem življenju. Ko so nekatere iz krščanske skupnosti ujeli in mučili, se je zavzel zanje. Zaradi tega so ga zaprli in da bi odvrnil druge, so ga 4. maja 304 utopili v Ennsu blizu Lorcha s kamnom okoli vratu. Danes nad njegovim grobom stoji eden najlepših avstrijskih samostanov, opatija sv. Florijana, kar je znak, da je vera vendarle zmagala. Danes je sveti Florijan zavetnik gasilcev. Očitno se mnogi moški in ženske primerjajo s tem svetnikom. Postavili so se v službo skupnosti: gasilci, delavci Rdečega križa, vsi, ki delajo za dobrodelne organizacije ali sodelujejo v farnem življenju. Zakaj pravzaprav to počnejo? Čemu to, se lahko sprašujemo? Odgovor dajo s svojimi dejanji, gredo ven kot sv. Florijan in se zavzamejo za sočloveka. Tudi tokrat je to bil res praznik medfarne skupnosti. Hvala vsem, ki so pri tem sodelovali.

MG