Od 16. do 23. julija je v Ljubljani potekal zborovski festival Europa Cantat. Ideja tega festivala, ki se je prvič odvijal leta 1961, je združitev čim več zborovskih pevcev, ne glede na izobrazbo, starost, narodnost itd., k skupnemu petju. To naj pripomore k povezovanju in tako prepreči ponovne spore med narodi. Od takrat naprej se festival odvija vsaka tri leta v drugem evropskem mestu, v prejšnjih letih so to bila Tallin (Estonija), Pecs (Madžarska), Turin (Italija) ... V Sloveniji se je festival odvijal prvič in je bil povezan tudi s tridesetletnico osamosvojitve Slovenije in s predsedstvom Slovenije v Evropskem parlamentu.

Ponavadi na tem festivalu sodeluje okoli 4000 pevk in pevcev iz cele Evrope in sveta. Petje je slišati vsepovsod: dopoldne v organiziranih ateljejih, potem pa na ulicah, v vseh čakalnih vrstah, pri obrokih, na sprehodih. Zaradi pandemije festival na žalost ni mogel biti tako obsežen. Prirediteljem festivala, Javnemu skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) pa je kljub temu uspelo sestaviti pester program (delavnice, skupno petje, izobraževalne vsebine, dokumentacije in predstavitve), ki je bil v živo prenašan po spletni festivalski televiziji (EC TV) in je še vedno na voljo na ogled. Nekaj koncertov pa je le potekalo v živo. Eden izmed teh koncertov je bil nastop Evropskega mladinskega zbora EuroChoir.

Kljub vsem omejitvam je JSKD v sodelovanju z Irsko zborovsko organizacijo Sing Ireland uspelo uresničiti vsaj en mednarodni projekt. Evropski mladinski zbor vsako leto združi okoli štirideset pevk in pevcev, večinoma iz Evrope. Ker pa je to bil letos edini mednarodni zborovski projekt, so lahko sodelovali tudi mladi z drugih kontinentov. Letošnji udeleženci so bili iz Avstrije, Belgije, Brazilije, Bolgarije, Francije, Georgije, Indonezije, Irske, Izraela, Italije, Madžarske, Mehike, Nemčije, Nizozemske, Paname, Poljske, Portugalske, Rusije, Slovenije, Španije, Švedske, Švice, Turčije in ZDA. Glavna namena tega projekta, ki je mdr. financiran iz evropskih sredstev, je mednarodna povezanost mladih in možnost profesionalne zborovske izkušnje.

Udeleženci so večinoma študentje glasbe (petja, zborovodstva, glasbene pedagogike itd.), program pa je treba pripraviti že vnaprej, tako da se lahko pri delu takoj poglobijo. Po letu 2019 v Franciji sem letos že drugič imela čast biti del te skupine.

Petje je slišati vsepovsod: dopoldne v organiziranih ateljejih, potem pa na ulicah, v vseh čakalnih vrstah, pri obrokih, na sprehodih.

Zbrali smo se teden pred začetkom festivala. Imeli smo zelo stroge varnostne in higijenske ukrepe: pred prihodom smo vsi morali opraviti PCR-test, nato pa vsak drugi dan hitri test. Pri vajah smo imeli varnostno razdaljo in zaščitne maske. Strogo smo bili ločeni od drugih udeležencev in uslužbencev festivala in v odmorih se nismo smeli družiti z ljudmi, ki niso bili del zbora. To nam ni bilo lahko, saj smo vsi imeli znance, ki so na različne načine bili vključeni v festival in bi radi se družili z njimi. Ta pravila so pa tudi pripeljala do tega, da smo se med seboj še veliko bolj povezali, kot bi se sicer. Kljub težkemu programu in pestrim urnikom smo imeli dosti časa, da smo se spoprijateljili, spoznavali različne kulture, običaje, (ljudske) pesmi, plese ...

Po celem tednu intenzivnih vaj se je končno začel festival in vsak dan smo imeli manjši koncert. Vrhunska dirigenta Bernie Sherlock z Irske in Yuval Weinberg iz Izraela sta z nami pripravila zanimiv koncertni program pod geslom »magic« (čarobnost), s katerim smo nastopali v Slovenski filharmoniji, v Cankarjevem domu ter v parku Tivoli pri zborovski fotopromenadi. Skupaj z avstrijskim mladinskim zborom, ki je tudi bil del festivala, pa smo imeli koncert na Vipavskem križu.

Zelo sem hvaležna, da sem lahko bila del tega nepozabljivega dogodka, da je prirediteljem kljub vsem težavam uspelo uresničiti festival in EuroChoir in da sem spoznala toliko odprtih, dobrosrčnih in nadarjenih ljudi.

Until we meet again!

Lucia Haab