Organisation / Organizacija

Katholische Jugend / Katoliška mladina

Mlade senzibilizirati o temi varstvo okolja

Teresa Haab je s programom Erasmus+ na delu v Italiji

Zagrabila sem zadnjo možnost pred zaključkom študija in se za pet mesecev odpravila na Amalfijevo obalo v južno Italijo.

Bildunterschrift (Bildrechte sind zwingend anzugeben!)
Teresa Haab (foto: privat)

Živim v majhni vasi, ki se imenuje Tramonti in leži v gorskem predelu obalne regije. Z evropskim programom Erasmus+ sem našla delovno mesto pri ACARBIO (Associazione Costiera Amalfitana Riserva Biosfera). To je organizacija, ki se zavzema za ohranitev kulturne in pokrajinske dediščine te regije. Pomemben del tega so terase. Pred davnimi leti so jih zgradili ljudje, da bi lahko nasadili vino, paradižnik, limone, razna drevesa in druge rastline tudi v strmini. Danes je veliko teras zapuščenih in stare sorte zelenjav počasi izginjajo. ACARBIO želi ta razvoj preprečiti. Podpira kmete pri pridelovanju stare sorte paradižnika, ki se imenuje fiascone, paradižnik predela v omako in jo prodaja po vsem svetu. Poleg tega organizira razne akcije s šolami in mednarodne mladinske projekte, pri katerih želi mlade senzibilizirati na temo varstva okolja.

Prav to je to, kar me je najbolj pritegnilo. V Gradcu študiram »Global Studies« s težiščem na gospodarstvu in okolju. Med študijem sem se ukvarjala z ekološkimi mejami našega planeta, problematiko gospodarskega sistema, s trajnostnim razvojem itd. Praksa mi nudi možnost, svoje znanje poglobiti in razširiti. Učim se novih, praktičnih vidikov trajnosti, istočasno pa lahko nekaj svojega znanja tudi delim z drugimi. V prvih tednih sem na primer koordinirala mednarodni projekt, pri katerem so prostovoljci čistili in popravljali različne pešpoti v regiji ter se učili o onesnaževanju okolja, smeteh in klimatskih spremembah.

Poleg dela pa imam dovolj časa odkrivati okolico. Napoli, ki je največje mesto južne Italije, me je navdušil s svojo kaotičnostjo, majhnimi ulicami, glasnimi ljudmi in dobrimi sladicami (toplo priporočam sfogliatelle). Kraji ob Amalfijevi obali pa so me očarali s krasnimi razgledi daleč na morje, starimi kamnitimi potkami pod limoninimi drevesi in hišami, zgrajenimi na strmem pobočju. Odpravila sem se tudi že na vulkan Vezuv in obiskala Pompei.

Najbolj pa cenim stik s prebivalci. Vidim in učim se, kako živijo. In to ne le iz daljave – vstopiti smem v njihovo življenje. Tako sem nekajkrat sodelovala pri peki kruha ob nedeljah, tudi na trgatev v terasnih vinogradih so me povabili. Ob večerih pa pojemo pesmi v napoletanščini in s kastanjetami plešemo v taktu tarantele ali picikate, ki ga dajejo tamburini.

V mesecih, ki sem jih že preživela tukaj, sem se naučila toliko novega. Ne le, da sem se navadila jesti pasto vsak dan in začela ceniti pico margerito, ki tukaj velja za (skoraj) edino pravo pico. Bila sem »prisiljena« spremeniti svoj vsakdan in si ustvariti novo rutino, zapustiti svojo »comfort-zone« in se znajti v novem okolju, se usklajati z ljudmi s čisto drugimi kulturami in vrednotami in postati bolj in bolj odprta. Hvaležna sem in ponosna nase, da sem se odločila za ta korak.

Teresa Haab