Sonce je samo malo nad oblaki in v srcih

Otroški dan 2019

Letošnji Otroški dan v Pliberku je imel za geslo Svet v slikah. Prva slika je govorila o povezovanju med generacijami. Nekateri otroci so se srečali pred domom ostarelih v Pliberku, ki ga vodijo šolske sestre. Potem jih je pot skozi dež vodila k nekaterim starejšim osebam v domu, kamor so nesli razglednice, ki so jih napisali za stanovalke in stanovalce. Nato pa se je sredi Pliberka pojavila že naslednja slika: otroci so bili s starši in spremljevalci na poti v farno cerkev. Pa se najprej ustavimo pri slikah v cerkvi.

»Sonce je samo malo nad oblaki in v naših srcih.« – Tako je zbrane otroke pozdravil v 500 let stari farni cerkvi v Pliberku duhovni asistent Katoliške otroške mladine Jože Markowitz. Otroke z družinami je letos sprejel dež, vendar v cerkvi ni bilo časa za misel na to. V cerkvi so pozdravili šolarke in šolarji ljudske šole v Pliberku pod taktirko Traudi Katz-Lipusch s pesmijo, ki je napolnila vso notranjost. Mogočno so zadonele orgle, na katerih igrala Veronika Gerdej. Za prijetno glasbeno presenečenje je poskrbela instrumentalna skupna Sanje. Njihove nežne melodije ostajajo v spominu. 

Cerkev so prijetno poživili otroci. Nekateri so brali prošnje, drugi so prijetno opozorili nase med okviri in dekoracijo v barvah mavrice. Jože Markowitz je v mašnem plašču s simbolom letošnjega plakata otroškega dneva govoril o svetu, ki je poln slik. Otroke je pozval, da naj si vzamejo čas za tiste slike, ki so jim še posebej pri srcu. »To je slika skrbi in spoštovanja narave in soljudi, to je slika, v kateri iščemo lepoto v svetu, v katero smo postavljeni prav v tem stoletju in tem kraju. Svet pozna veliko slik, najlepše slike pa nastajajo tam, kjer gradimo lepši in boljši svet. Dovolj je barv za ustvarjanje novih slik za dobro prihodnost našega sveta in človeštva.« 

Po sv. maši se je kolona otrok, staršev, starih staršev ter drugih obiskovalk in obiskovalcev napotila proti Novi srednji šoli Pliberk. Če je z neba padla kakšna kapljica, ni to nikogar motilo. Kosilo je bilo pripravljeno na pokritem prostoru pred šolo, delavnice pa v šoli. Koliko zanimivih in kreativnih delavnic na enem mestu! Več kot dvajset jih je bilo na izbiro in na srečo je bilo tudi dovolj časa za oglede in za to, kar otroke najbolj veseli – za brkljanje. Pa začnimo kar pri gostiteljih. Ravnateljica Nove srednje šole Pliberk Christine Meklin je mlade povabila k risanju vrečk – Werner Berg Art. Plesni studio Kunauer je navdušil za ples, Daniel Thaler iz kluba Aich/Dob pa za odbojko. Boris Sturm je na Otroškem dnevu nadaljeval svojo dobrodelno akcijo in zbiral zamaške. Tudi letos sta bili »lišpanje« in »kitke« med zelo priljubljenimi dejavnostmi. Vse, ki so se želeli malo odpočiti od pestrega dogajanja, je s. Katja povabila v kraj tišine. Da so vsi imeli dovolj energije, je s sladkimi palačinkami poskrbela Malči s svojim timom. Marica Flödl je pisala besede na papir, bilčovški mežnar Gerhard Kropivnik pa na dilco. Predstavila sta se Inštitut Urban Jarnik in Kmečka izobraževalna skupnost, tudi Nedelja ni manjkala. Starši so radi spremljali otroke po delavnicah, vmes spili kakšno kavo ali se pogovarjali z znanci, ki jih morda že dolgo niso srečali. Kdor je želel, si je lahko z dekanom Ivanom Olipom ogledal Vrt religij ali novo razstavo v Muzeju Wernerja Berga. Na koncu je bilo tudi letos težko pričakovano žrebanje kviza, Gregej Krištof pa je pokazal nekaj plesnih korakov. V molitvi v knjižici je bila zapisana molitev: »Ti si čudovit / čudovita, enkraten / enkratna, nekaj čisto posebnega.« To velja tudi za Otroški dan, za katerega se s vsako leto na novo potrudi referentka Katoliške otroške mladine Andreja Lepuschitz, ki ne samo, da vse skrbno organizira, ampak se vsem sodelujočim zna tudi prisrčno zahvaliti. Tako je bil tudi letošnji Otroški dan v Pliberku čudovit, enkraten in nekaj posebnega.  

 

Kaj so povedali otroci: 

Johanna Krop, Šmihel

Na Otroški dan sem prišla z mamo. Pri sv. maši v cerkvi so peli pliberški otroci. Na Otroškem dnevu sem že bila. Letos sem srečala prijateljico Lijo. Všeč mi je bila delavnica ABCČ z Marico Flödl. Jedla sem palačinke, narisala Werner Berg torbo in delala sem dilce. 

Milena Zala Iskrica Dolinšek, Celovec

Na Otroškem dnevu sem drugič. Srečala sem veliko otrok, tudi prijatelja iz vrtca. Naredila sem metuljčka pri Nedelji, našminkali so me po obrazu in igrala sem odbojko. Z mamo sva nesli knjigo za delavnico Will haben - Imel bi … Dolgo sem se odločala, katero knjigo bom podarila.

Lia Salzburger, Vidra vas

Najbolj me je veselilo delanje kitk. Na Otroškem dnevu sem bila že prejšnje leto. Takrat me je nagovorila prijateljica in me vprašala, če grem z njo. To je bilo dobro, tako sem letos že vedela, kako poteka Otroški dan. Tudi letos sem obiskala več delavnic. Tudi letos se že veselim tombole. Morda bom tudi letos nekaj zmagala. 

Anna-Lena Gasser, Bilčovs

Zelo me zanima »Will haben«. Kaj vse je tu mogoče videti! Bila sem v Muzeju Wernerja Berga. Že pot tja je bila zanimiva. Najprej sem videla zunaj na hišah zelo velike slike. Te so bile tudi v muzeju. Ogledala sem si tudi razne postaje. Najbolj všeč mi je bilo, da sem lahko naredila lasten »button« in si ga pripela na obleko. Otroški dan obiskujem že nekaj let. 

Kaja Katz, Nonča vas

Na Otroškem dnevu sem bila že večkrat. Letos je bil dež, ampak nisem postala mokra, ker sem se peljala z babico. Moja najljubša postaja je bila tam, kjer so slikali vreče. Tudi sama sem eno naslikala z mnogimi rožicami. Ta ima mnogo rumene barve, ker je to moja najljubša barva. To me veseli, da so bile na Otroškem dnevu moje prijateljice. Drugo leto gotovo spet pridem.