Koliko je poti do Boga? Wie viele Wege zu Gott gibt es?

Foto Anton Rosenzopf-Jank
Foto Anton Rosenzopf-Jank

„Koliko je poti do Boga?“ je bil vprašan kardinal Ratzinger, poznejši papež Benedikt XVI. Njegov odgovor je bil kratek in jedrnat: „Toliko je poti do Boga, kot je ljudi.“

To pomeni, da Bog vsakega človeka išče na svojevrsten način. In kako človek išče Boga, je tudi edinstvena, neponovljiva zgodba. Tako kot ostaja vsaka ljubezenska zgodba posebna in enkratna.
To zveni na prvi pogled tako samoumevno. Pa ni. Če pogledam na svojo cerkveno zgodovino, vidim, da je bilo tako gledanje dokaj neobičajno. V ospredju je bilo vprašanje, kaj je prav in kaj narobe, kaj sme biti in kaj ne, kaj ustreza in kaj ne. Pri sebi zaznam, kako hitro tudi danes sodim o drugem in premalo vidim edinstvenost sočloveka.
Ko nastajajo nove oblike verovanja, je treba dopustiti raznolikost. To omogoča povezovanje in strah pred novim postaja manjši. Takšen pristop me osvobaja, ker ne čutim več potrebe, da bi drugega izključeval, da bi se moral braniti in slabo o njem govoriti. Postajam odprt in poslušam.
Ko človek začne pripovedovati svojo zgodbo z Bogom, z ljudmi in s svetom in najde pri meni odprto uho, potem doživljam posebnost in dragocenost tega človeka. Kdor pripoveduje in posluša, postaja odprt za raznolikost in pisanost, ki ga nam življenje ponuja.

 „Wie viele Wege zu Gott gibt es?“ – Diese Frage wurde Kardinal Ratzinger – dem späterem Papst Benedikt XVI. – gestellt. Seine Antwort war kurz und prägnant: „Es gibt so viele Wege zu Gott, wie es Menschen gibt.“

Gott sucht jeden Menschen auf einzigartige Weise. Und die Suche eines Menschen nach Gott ist auch eine einzige, unwiederholbare Geschichte. So wie jede Liebesgeschichte eine besondere bleibt.
Dies klingt alles so selbstverständlich. Ist es aber nicht. Wenn ich in meine Kirchengeschichte blicke, merke ich, dass diese Sichtweise eine ungewöhnliche war. Im Vordergrund stand oft die Frage nach dem Richtig oder Falsch, was darf sein, was nicht, was entspricht oder auch nicht. Mir wird bewusst, wie sehr ich heute oft im Bewerten der Anderen bin und wie wenig im achtsamen Wahrnehmen der Einzigartigkeit jeder Geschichte mit Gott.
Wenn neue Glaubensformen entstehen, braucht es das Zulassen der Vielfalt. Dies ermöglicht Verbundenheit und lässt die Angst vor dem Neuen kleiner werden. Diese Haltung führt uns heraus aus dem Ausgrenzen, der Abwehr, dem Schlechtreden hin zum Staunen und zum Hinhören.
Wenn ein Mensch beginnt von seiner Geschichte mit Gott, mit den Menschen und der Welt zu erzählen und ich offen hinhöre, dann wird die Besonderheit, die Kostbarkeit dieses Menschen erfahrbar. Erzählen und zuhören macht uns offener für die Vielfalt, die uns das Leben bietet.

Anton Rosenzopf-Jank