Revščina je pojem in izraz, ki ima nešteto oblik. Največkrat revščino istovetimo z materialnim pomanjkanjem. Veliko pa je drugih oblik revščine, kot so pomanjkanje socialnih kontaktov, izobčenost, osamljenost, družbeni pritisk, osebne težave, konflikti. Člani in članice Slovenskega pastoralnega odbora in Katoliške akcije so se v prvih dneh junija srečali k posvetu na temo: služba bližnjemu danes in v prihodnosti.

Zaznavati revščino v vseh njenih odtenkih in razvijati korake pomoči – to je bil namen posveta.

Za dober vstop v tematiko je poskrbel ravnatelj koroške Caritas Jože Marketz, ki po svoji funkciji najbolje pozna odtenke revščine, spregovoril je o globljih in splošnih pojmih revščine.

»Služba bližnjemu je izraz ljubezni do sočloveka. Zato je najprej potreben odnos. V Svetem pismu velja služba bližnjemu revnim in tistim na robu družbe. Danes je revščina abstrakten izraz, je kompleksna zadeva.«

Tako je dejal Jože Marketz in opisal revščino v današnjem času in družbi. Povod za revščino so v prvi vrsti dolgovi. Polovico vseh prosilcev, ki prihajajo h koroški Caritas po pomoč, tarejo dolgovi. Družinske razmere in ločitev, brezposelnost in bolezen so pogoji, ki povzročajo in pospešujejo revščino. Ob tem je ravnatelj koroške Caritas še posebej izpostavil ženske in matere samohranilke, ki so bolj revne kot moški, a tega ne pokažejo. Posledice revščine so raznolike, pogosto tudi nevidne: nezdravo življenje, izključenost iz družbe, brezdomstvo. »V nas je ljubezen do bližjega. Južnokoroški človek se zelo zaveda revnih ljudi in rad daruje, še posebej takrat, ko poteka nabirka za ljudi, ki trpijo zaradi lakote.« Ob tem priznanju koroškim darovalcem je pozval k podrobnemu pogledu na najbližjega, »kaj potrebuje moj sosed,« in na farno skupnost, »kje so revni pri nas?« Več kot materialnih stisk je število stisk, ki imajo drugo obliko: osamljenost starih, oskrba otrok. »Poglejmo, kako gre ljudem v naši neposredni bližini,« je opogumil Jože Marketz k dejanju.

Na osnovi teh izvajanj so člani obeh odborov razpravljali s strokovnjaki o oblikah stisk v družinah, med mladimi in starimi, o zasvojenosti in revščini.

Socialna delavka Leni Breitfuß-Valeško je predstavila zaskrbljujočo sliko zasvojenosti mladih zaradi mamil. Pri svojem delu z mladimi je razvila potek poti do zasvojenosti, ki se začne s popolnoma naravno radovednostjo in željo po preizkušanju vsega novega, nadaljuje v nenehni spirali in se konča v pogosto brezizhodni zasvojenosti.

»Konflikti in težave povzročajo v človeku neprijeten občutek. Tu pa je odločilno, če se je mlad človek naučil ravnati z občutki, kot so žalost, jeza, nerazumevanje.«

To je povedala Leni Breitfuß-Valeško in predstavila spiralo, ki vodi do zasvojenosti – od iger, mamil, alkohola. Odločilne so strategije, kako ravnati z neprijetnimi občutki – to velja za mladino prav tako kot za odrasle. Pogled na svet mladih je na posvetu osvetlil diakon Bernhard Wrienz, ki spremlja mlade v fari Dobrla vas. Na poti odraščanja se mladi srečavajo s številnimi težavami:

»Soočeni so z neštetimi pritiski, kot so biti vedno najlepši, imeti najnovejši mobilni telefon, borijo se za svojo pozicijo v družbi, doživljajo šolski stres, čutijo pritisk v družini, težijo jih razbite družine.«

Ob zavedanju vsega tega in natančnem pogledu na mlade se Bernhard Wrienz zavzema za poživitev mladinskega dela, mladinske skupine, v katerih mladi lahko spregovorijo o svojih željah, težavah, in dobijo občutek in navdušenost za Boga. »Na tej poti jih lahko spremljajo starejši mladinci. Zaupati moramo mladim, da to zmorejo.«

Odtenek svojega delovanja s starimi je predstavila pastoralna asistentka Gabi Amruš, ko je pripovedovala o srečanju z ženo, ki jo je po skupni molitvi blagoslovila in jo prosila za blagoslov.

»Križec na mojem čelu je dal ženi občutek, da lahko stori – tudi kot starka – kaj lepega in dobrega. Majhne pozornosti ob srečanju s starimi so zanje velika dragocenost.«

O stiskah in revščini, ki zajame družine, je s člani odborov SPO in KA razpravljal referent za družine pri KA Pavel Zablatnik. Ob pogledu na odtenke družinskega življenja z vsemi finančnimi, časovnim in družbenimi pritiski je odločilno, »kako družina preživi skupni čas.«

Skupni posvet je prevevala misel, o »novem, pozornem pogledu na revščino«, ki posameznika pripelje tja, da zazna stisko in revščino soseda in najbližjega. K temu pozornemu pogledu so še posebej pozvani člani župnijskih svetov.

Micka Opetnik (Nedelja, št. 16/2019)