Spoštovani gospod župnik, dragi pastoralni asistenti in asistentke, učitelji in učiteljice verouka, člani in članice župnijskega sveta in nosilci ter nosilke temeljnega naročila služba bližnjemu,

Brez vode, brez hrane, brez doma in negotova prihodnost. To je realnost 673 milijonov ljudi po vsem svetu. Trpijo zaradi lakote, ne vedo, kako bodo poskrbeli za svoje družine, pogosto pa jih prizadene tudi preganjanje ali jim grozi preselitev. 673 milijonov – to je več kot celotno prebivalstvo EU.

Glavni vzroki lakote so po eni strani nasilni konflikti. Hkrati pa podnebne spremembe dramatično poslabšujejo razmere: suše, poplave in nevihte vse bolj uničujejo osnovne pridelke. Še posebej so prizadeti tisti, ki so najmanj prispevali k nastanku teh kriz. Te krivice ne moremo in ne smemo kar tako sprejeti. Ukrepati moramo zdaj. Dobra novica je: pomoč deluje. Skupaj lahko ljudem pomagamo pri zagotavljanju trajnostnega preživetja.

Prosimo, pomagajte nam v boju proti lakoti in pri omogočanju prihodnosti.

V okviru naše akcije za pomoč žrtvam lakote, bo 31. julija ob 15. uri po vsej Avstriji ponovno potekalo zvonjenje proti lakoti. Vabim vas, da se nam pridružite v izkazovanju solidarnosti v boju proti lakoti in na ta dan ob 15. uri zvonite 5 minut z vsemi zvonovi!

Prosimo vas, da med bogoslužjem na ta kritični položaj teh naših bratov in sester opozorite farane in jih povabite k skupni pomoči!

Bog lonaj za vašo dejavno pomoč!

S prisrčnimi pozdravi

mag. Ernst Sandriesser

ravnatelj Caritas

Avgustovska nabirka Caritas: skrb za vodo, da ne bo prišla še lakota.

Do pitne vode je 18 kilometrov

Lep poletni dan na Koroškem je lahko tudi priložnost, da se prostovoljno podamo na 18 kilometrov dolg sprehod po deželi s pogledom na gore in na jezera. V El Boru Magathu na severu Kenije pomeni 18 kilometrov nekaj popolnoma drugega. Tam žene in dekleta to pot ne gredo iz veselja do gibanja, temveč ker potrebujejo njihove družine pitno vodo ter vodo za kuhanje, za otroke za živali, za preživetje.

Težko si je predstavljati, kako so leta dolgo živeli ljudje v pastirskih skupnostih. Edini viri vode so bili plitvi, ročno izkopani vodnjaki. V času suše se je vodostaj znižal, včasih so se vodnjaki skoraj izsušili. In tudi če je bila voda na voljo, je bila pogosto slana in za človeško uživanje komaj primerna. Otroci so imeli drisko in bolečine v trebuhu, prav tako so odrasli dobivali bolezni, ki jih je povzročala nezdrava voda. Družine so se morale odločiti: piti to vodo in zboleti, ali pa iti iskat boljšo, ki je kilometre daleč.

Predvsem ženske in otroci so se podali na to pot. Pogosto so ure in ure, včasih pa tudi pozno v noč, čakali pri vodnjakih. Ta čas jim je manjkal za šolo, delo in spanje. Kdor gre po vodo, ko se stemni, je izpostavljen nevarnostim: divjim živalim, kačam, napadom. Pomanjkanje vode zato ni nikoli le praktičen problem. Ljudem odvzema dostojanstvo. Otrokom krade čas za učenje. Ženske potiska v negotovost. Poveča tudi verjetnost lakote, saj brez vode ni pridelka, ni zelenjave, ni živine, ni hrane.

Kjer se začenja žeja, raste lakota

Tudi na Koroškem čutimo, da je voda dragocena. Suša nas opozarja, da dovolj vode ne smemo jemati kot nekaj samoumevnega. A vendar nam na Koroškem zadostuje, da odpremo pipo. Za mnoge družine v Keniji odloča naslednji dež ali bodo živali preživele, ali bo mogoče obdelati polje, ali bodo otroci siti. Prav tu začne učinkovati pomoč Caritas, ki ne vidi le praznega krožnika, temveč vidi vzroke, zakaj je prazen. Lakota se pogosto začne že dolgo pred praznim krožnikom. Začne se, ko se izsuši vodnjak.

Vodnjak spremeni vse

V El Boru Magathu je Caritas in lokalni partnerski organizaciji PACIDA uspelo spremeniti življenje več sto družin. Izvrtali so vodnjak, vzpostavili sistem za oskrbo z vodo na sončno energijo, zgradili jekleni rezervoar, uredili vodni kiosk in nazadnje namestili napravo za razsoljevanje. Iz slane, nezdrave vode je nastala čista pitna voda. Zdaj ponoči ni treba hoditi daleč po vodo in čakati, v bližini je.

Vodnjak, ki je nastal, nudi pitno vodo več ko 900 gospodinjstvom. Družine imajo dovolj pitne vode. Otroci lahko odraščajo bolj zdravo. Ženske so ponovno pridobile čas in se jim ni treba podajati v nevarnost. Živino je mogoče napajati, polja obdelovati. Guzo Gonjoba, predsednik lokalnega odbora za vodo, pravi, da je projekt ponovno vzpostavil dostojanstvo skupnosti. »Celo generacija, ki se še ni rodila, bo nekoč cenila, kaj je bilo tukaj omogočeno.«

Pomoč, ki ostane

Ta pomoč kaže: vsak dar je več kot le kratkoročna kaplja v morje. Če imajo ljudje dostop do čiste vode, se lahko bolje prehranjujejo, preprečujejo bolezni, pošiljajo svoje otroke v šolo in sami skrbijo za svoje družine. Ženske lahko izkoristijo čas za izobraževanje in tako najdejo delo in zaslužijo denar za svoje družine. To je pomoč, ki ostane.

Ravnatelj Caritas Ernst Sandriesser to strne takole: »Nujno potrebujemo vodo. Kjer primanjkuje vode, se začne lakota. Z vsakim prispevkom pomagamo ljudem, da se dolgoročno sami preskrbijo – s čisto pitno vodo, delujočim kmetijstvom in novimi pogledi za prihodnost.«

Razmere so dramatične, a niso brezupne. Tam, kjer izkopavajo vodnjake, prečiščujejo vodo, razdeljujejo semena, se šolajo kmetice in podpirajo družine v hudem pomanjkanju, spet narašča zaupanje.

Vaš dar podarja prihodnost

• S 40 evri lahko eni družini na severu Kenije zagotovimo hrano za en mesec.
• 100 evrov omogoči revni družini nakup semena in kmetijskega orodja, da lahko sama prideluje zelenjavo.

Vsak prispevek šteje. Ni višina daru tista, ki naredi razliko, ampak to, da pomagate. Skupaj ljudem omogočamo dostop do vode, hrane in novih perspektiv za prihodnost.

Darujte

• Caritas Kärnten. Kärntner Sparkasse
• IBAN: AT40 2070 6000 0000 5587
• Geslo: Lakota
• Informacije: www.caritas-kaernten.at/hunger