Postne in velikonocne šege na Južnem Koroškem

V kršcanstvu pepelnicna sreda oznacuje zacetek posta, ki obeležuje Kristusov 40-dnevni post. V casu priprave na praznovanje Kristusove smrti in vstajenja so se ljudje postili. Zabava in ples sta bila prepovedana. Molili so rožni venec, peli pobožne in rožnovenske pesmi ter brali križev pot. Ponekod so tudi recitirali Zlati ocenaš in brali Marijin pasijon. Na cvetno nedeljo se spominjamo Kristusovega prihoda v Jeruzalem. Procesija na cvetno nedeljo in blagoslov butaric ali prajtljev temeljita na poganskih koreninah, ki jih je Cerkev na novo interpretirala in jim dala kršcanske elemente. V poganstvu so verjeli, da carobna moc spomladanskega zelenja daje novo moc ljudem, živalim in poljskim rastlinam. Proti koncu 19. stoletja so Drabosnjakove pasijonske igre uprizarjali v Rožu, pa tudi v Podjuni in na Zilji. V referatu bodo predstavljene stare postne in velikonocne šege na južnem Koroškem, cvetna butara in njene variante ter uporaba blagoslovljenih prajtljevih vejic v obrednem življenju. Predavateljica bo navedla tudi kratke primere iz Drabosnjakovega pasijona in Zlatega oceta iz Ziljske doline. Predavanje bo spremljalo slikovno gradivo.