Vrhunski dogodek na evropski ravni

Slovenske šmarnice pri Gospe Sveti: oglejte si posnetka

Gospa Sveta (Nedelja)
Gospa Sveta (Nedelja)

Kakšna je bila pot do prvih Slovenskih šmarnic pri Gospe Sveti, to najbolje ve Pavel Zablatnik. Ko so bile leta 1998 izvedene prvič, je bil tajnik Slovenskega pastoralnega odbora, za leto 2021 pa jih pripravlja, kot že nekaj let poprej, kot vodja Referata za cerkveno glasbo pri Dušnopastirskem uradu.

Pavel Zablatnik potegne iz mape zapisnik iz leta 1998 in pogleda, kaj je takrat zapisal. V posebnem okviru je zapisan naslednji sklep: »Slovenske šmarnice pri Gospe Sveti naj bodo vsako leto. Vabilo škofu za sodelovanje.« Nekaj vrstic nad tem pa je citiran član Slovenskega pastoralnega odbora Poldej Kassl: »Kassl vidi v slovenskih šmarnicah vrhunski dogodek na evropski ravni«. In na enem od naslednjih listov je že vabilo na prve Slovenske šmarnice pri Gospe Sveti. Zapisano je naslednje: »Šmarnice so med slovenskimi verniki naše škofije zelo priljubljene. Predvsem tudi zaradi petih litanij, ki majniški ljudski pobožnosti dajejo še poseben čar. Kar nas po naših farah v malem druži, je lepo in primerno, da nas občasno druži tudi množično. Zato je Slovenski pastoralni odbor na pobudo Referata za cerkveno glasbo sklenil, da bo odslej vsako leto vabil na slovesno obhajanje slovenskih šmarnic v romarsko cerkev pri Gospe Sveti.«

Več kot dve desetletji se pri Gospe Sveti leto za letom obhajajo Slovenske šmarnice z vedno močnejšo udeležbo. Marsikaj se je spremenilo v preteklih letih. Tudi na evropski ravni so s posebnimi odlikovanji začeli opozarjati na starodavno kulturno dediščino. Unesco iz leta v leto širi seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Šmarnice v dvojezičnih farah na Koroškem imajo gotovo vse primesi, priti na ta seznam. To je stoletja dolga tradicija, ki jo je na seji Slovenskega pastoralnega odbora leta 1998 imenoval Polde Kassl kot »vrhunski dogodek na evropski ravni«.

Toda poglejmo na praznovanje letošnjih Slovenskih šmarnic pri Gospe Sveti. Tako kot lansko leto zaradi pandemije tudi letos ne bodo mogle biti tako izvedene kot desetletja prej. Zato bodo izvedene v manjšem in dovoljenem obsegu. Pri koncertu duhovnih pesmi ne bo nastopal kakšen cerkveni zbor iz dvojezične župnije. Zato so se odločili, da povabijo k šmarnicam male pevske skupine iz dvojezičnih župnij. Pavel Zablatnik je povprašal pri dekanih, kje take male skupine obstajajo. Pri duhovnem koncertu pred Slovenskimi šmarnicami bo nastopilo osem skupin. Te prihajajo iz Št. Jakoba v Rožu, Dobrle vasi, Št. Primoža, Bilčovsa, Suhe, Želinj, Radiš in Celovca.

V okviru Slovenskih šmarnic pri Gospe Sveti pa bo veljala zahvala tudi Egiju Gašperšiču, ki je na pobudo Krščanske kulturen zveze pripravil Pripomoček za organiste in organistke za spremljavo ljudskega petja. Posebnost tega pripomočka je, da so pesmi postavljene nekoliko nižje, tako da ljudstvo lažje poje.

Pri slovenski maši bo na orgle igrala študentka cerkvene glasbe v Gradcu Veronika Karner. Njo bo pevsko spremljala prijateljica in študentka petja ……… Po maši bosta pripravili še 15-minutni koncert za orgle in glas.

Posebnost letošnjih šmarnic je, da jih bo vodil Jože Marketz. Tokrat kot škof. Vodil je tudi že prve šmarnice, takrat je bil vodja Dušnopastirskega urada.

Potek slovenskega dneva pri Gospe Sveti

v nedeljo, 30. maja:

11.30 slovenska sveta maša

LIVESTEAM 01:

https://www.facebook.com/dommariasaal/videos/466095921347691

14.00 koncert duhovnih pesmi

15.00 slovesne šmarnice s škofom Jožetom Marketzem

LIVESTREAM 02:

https://www.facebook.com/dommariasaal/videos/588579222091937

∗ Prisrčno vabljeni h Gospe Sveti. Z obzirom na veljavna določila vas prosimo za prijavo: 0676 8772 3400 ali pavel.zablatnik@kath-kirche-kaernten.at

∗ Spored lahko spremljate tudi doma, v živo pred računalnikom. Preprosto vstavite v brskalnik: Slovenski dan pri Gospe Sveti