Organisation / Organizacija

Katholische Jugend / Katoliška mladina

72 ur brez kompromisa / 72 Stunden ohne Kompromiss

Hand in Hand / Z roko v roki

Prejšnji teden je po radio kar naprej odmevalo o velikem in že dokaj znanem projektu “72 ur brez kompromisa“, v naši okolici pa so okoli skakali mladi v vijolčnih majicah…

 „Storiti nekaj socialnega“, smo si rekli. Pa smo se podali na pot. Na pot povezovanja nas mladih in starejših ter z ljudmi s posebnimi potrebami. Na pot, da nekoga osrečimo, mu pomagamo, pa tokrat ne denarno, temveč tako preprosto, pa čeprav le s toplim stiskom roke in iskrenim nasmehom. Konec koncev pa; če osrečimo drugega, osrečimo tudi sebe.

No, pa nismo delili le sreče. Naš namen je bil tudi ta, da pripeljemo mlade do spoznanja, kakšno bogastvo jim / nam je dano. Zdravje, dom, družina, prijatelji, prav nedaleč od nas pa toliko osamljenih, trpečih. Velikokrat nam je to kar samoumevno in ne znamo ceniti. Pri vsem tem pa smo se zavzemali tudi za to, da jih naučimo samostojnosti, učenja potrpežljivosti in prevzemanja odgovornosti.

Spoznali smo kakšno bogastvo ter modrino, izkušnje, spoznanja, nosijo v srcih starejši. Koliko se lahko od njih naučimo. Ali pa obratno? Koliko se lahko tudi starejši še naučijo od nas?

Poleg učenja, spoznavanja, odkrivanja, pa je imela moč tudi slovenska beseda, ki je segla v marsikatero srce, mladim pa so se mogoče odprla nova obzorja pri spoznavanju njihove poklicanosti.

V ozadju projekta se skriva še marsikaj, kar ni moč opisati z besedami. Tisti objem in iskren nasmeh ter solze sreče. To je to!

Katoliška mladina in prosveta se prizadevata za takšne akcije in že razmišljata o naslednjih korakih, ki pa vam jih bomo predstavljeni prav kmalu.

 

Das Projekt „72 Stunden ohne Kompromiss“ war in den letzten Tagen in aller Munde. Zusammen mit Jugendlichen haben wir uns Zeit genommen um unsere Welt einmal aus einem ganz anderen Blickwinkel zu betrachten. In dieser Zeit haben wir das Caritas Haus Klara und das Lebenshilfe Heim besucht und uns mit den dort lebenden Bewohnern beschäftigt. Nach kurzer Zeit haben wir bemerkt, dass das Leben dort anders ist als man es von Zuhause kennt.

Aufgrund ihrer Beeinträchtigungen können sie keinen normalen Alltag führen wie wir es vielleicht gewöhnt sind. Wichtig dabei ist aber, dass wir uns bewusst werden müssen, dass sie trotzdem ein glückliches Leben führen können, sogar ein gutes Recht darauf haben und sich über kleine Dinge, wie ein einfaches Lächeln zum Beispiel, viel mehr freuen, als wir es uns vorstellen können. Das sind diese kleinen, unscheinbaren Dinge, die man in dieser Zeit richtig zu schätzen lernt. Ein Ziel von uns war es auch das gegenseitige Kennen lernen und so könnten wir neue Erfahrungen und Geschichten in unserer Leben aufnehmen. Am Ende eines jeden Tages flossen vielerlei Freudentränen und der Abschied fiel sowohl den Jugendlichen, als auch den benachteiligten Menschen immer schwer, doch die Erfahrung wird uns allen erhalten bleiben.

 

KM in KP
z veliko pomočjo KOM in ostalih podpornikov
fajn dijakinje in dijaki HLW Št.Peter
Jugend
Veselje
Pripravljenost
Nove priložnosti, novi izzivi...
...
:) !