90. Geburtstag von Maria Kamnik • Visok jubilej Šalekarce
„Ich bin eine einfache Bergbäuerin in Unterkärnten“ • „Sem preprosta gorska kmetica"
"Ich bin eine einfache Bergbäuerin in Unterkärnten“. So definiert sich die am 17. Feber 1931 geborene Ortof-Tochter im Vorwort ihres Buches „Das Leben auf dem Bergbauernhof“ selbst. Darin erzählt sie vom Leben vor und nach dem 2. Weltkrieg sowie von den Arbeiten, die sie zeit ihres Lebens verrichten musste, als es noch keinen Strom und entsprechende Maschinen auf hochgelegenen Kärntner Gehöften gab.
Mit ihrem Ehemann Johann Kamnik vlg. Schallegger, dem sie fünf Kinder, die Töchter Maria und Elisabeth sowie die drei Söhne Franz, Gerhard und Paul, geboren hat, führte die fleißige, naturverbundene und gläubige Frau den Bergbauernhof in Graditschach 23, wo die unermüdliche Jubilarin auch im hohen Alter noch gewisse Arbeiten verrichtet.
Als kirchenverbundene und sehr gläubige Christin führte sie ihr Weg am Aschermittwoch zur Vorabendmesse, wo sie nach der Hl. Messe von Pfarrvorsteher Mag. Michael Golavčnik und Pfarrobfrau Gertraud Maurel mit einem bunten Blumengruß sowie einer Pfarrbroschüre über das Pfarrgeschehen der letzten fünf Jahre überrascht wurde. Im Namen des Pfarrgemeinderates Neuhaus wünschen wir ihr noch viele schöne Momente im Kreise ihrer Lieben!
Marija Kamnik kot gorska kmetica
Gospa Marija Kamnik, Šalekarjeva mati v Gradičah, je napisala dve lastni knjigi o šegah, navadah in kmetijskemu delu na gorskih kmetijah, kakor tudi zbirko pesmi z notnim materijalom, ki ga je izdal dr. Engelbert Logar p.d. Mlakarjev iz Gradič v narodnopisnem inštitutu Urban Jarnik v Celovcu. Kot gorska kmetica pa je na pepelnico, dne 17. februarja 2021, doživela 90. obletnico svojega bogatega življenja. Osebni jubilej, ki je sovpadal z začetkom postnega časa je ovenkovenčila s sv. mašo v farni cerkvi, ker smo se spomnili vseh Ortofovih in Šalekarjevih rajnih ter bili združeni v zahvali za vse prejete dobrote.
90 let življenja je lepa doba, ki Bog podarja tej čili mali ženski. V teh 90-ih letih se je marsikaj spremenilo, kljub temu je ohranila vedrost in korajžnost do sedaj. Rojena pri Otrtofu leta 1931 je kot otrok doživela vihro druge svetovne vojne, kjer so morali mladi fantje na fronto in kjer so doma v neposredni bližini izseljevali sosedne družine, ki novemu režimu niso bile po volji. Po drugi svetovni vojni je bil nov začetek. Poročila se je od Ortofa malo više gor k Šalekarju. Od Šalekarja ima človek lep razgled po suških in libeliških pobočjih Komelja tja na Sleme, na Hrančico do Labotske doline z mogočno Golico na eni in Svinjsko planino na drugi strani. »Res je, da je na gorskih kmetijah več ročnega dela“ , pravi Šalekarjeva mati, in čeprav njeno življenje ni bilo vedno lahko, si je ohranila optimizem in dobro voljo. Pomagali sta ji ljubezen do petja in globoka vera.
Vsak travnik na Šalekarjevi kmetiji ima svoje ime, najbolj nevarna je „Kokji brieh“, kjer so se tam v strmem pobočju rade sončile kače. Z njenimi spomini rada vsakega obiskovalca popelje v stari čas, »ko še ni bilo ne traktorjev ne vozil ne strojev ne električnega toka«. Kljub trdemu in težkemu delu, ki ga nikoli ne zmanjka, pravi, da je vloga kmetice lepa. Prednost vidi predvsem v tem, da si sama razporeja delovni čas, ki ga je kakšen dan manj, drugič se zavleče daleč v noč.
„Vera mi veliko pomeni, brez nje ni bi mogla živeti in mi je že velikokrat pomagala“, rada pripomni. Vsakdanja molitev in - pred izbruhom koronavirusa - nedeljska sveta maša v farni cerkvi na Suhi sta ji bili močna opornika vsakdanjega življenja. Župnijski svet skupaj z župnikom se njej zahvaljuje za njeno vzorno duhovno življenje ter za vsa dobra dela na skrivnem. Pri njej se velikokrat uresniči to, kar smo slišali v evangeliju za pepelnico: "Kadar pa ti daješ miloščino, naj ne ve tvoja levica, kaj dela tvoja desnica, da bo tvoja miloščina na skrivnem; in tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil." (Mt 6,2-3). Želimo ji še naprej zdrava in čila leta ter ob 90. obletnici življenja obilo Božjega blagoslova in osebnega zadovoljstva.