Stoletje ob novih mejah 1920-2020

Novoletno srečanje v domu Sodalitas v Tinjah

Meje vedno ločujejo posestva, dežele, države, a tudi miselne tokove, ideološke jarke, verske ločine, svetovnonazorna podnebja. Meje pa nategujejo tudi našo radovednost, da se dvigamo čez plotove, da prestavljamo mejnike, da ohranjamo hrepenenje po brezmejnih livadah, kjer se puščave spreminjajo v pisano in rožnato prihodnost. Obljubljena dežela je onkraj puščave. V 20. stoletju z dvema svetovnima vojnama se je puščava razširila na vse celine. Danes nas po vseh bridkih zgodovinskih in političnih tragedijah dodatno teptajo nove socialne in družbene napetosti ter ekološki in nuklearni Damoklejev meč. Evropa sega od Atlantika do Urala.

Evropa - obljubljena dežela onkraj puščave (slika: zp)
Evropa - obljubljena dežela onkraj puščave (slika: zp)

Ali Evropska unija združuje Evropo – tudi slovansko in vzhodno? »Evropa naj bi dihala z dvojnimi pljuči«. (pp Janez Pavel II.) Četudi nas zgodovina ni zadosti izučila, ne stojimo križem rok pred današnjimi izzivi. Misli in sanje budnih mladih nam dajejo nova krila, da lahko gledamo svet tudi še iz drugih višin in lin, z zavzeto odgovornostjo in s treznim upanjem. V teh dneh se bomo posvetili perečim vprašanjem naše prihodnosti, prisluhnili drug drugemu in si tako pomagali odstranjevati meje v svojih glavah, a poglobiti zavest, da nismo samo opazovalci svetovnih dogajanj, temveč sooblikovalci naše družbe in sveta. Če vsak le nekaj stori, se bo zjasnilo nebo nad nami, nad Evropo in nad svetom. A vedno bo še veljalo, da je obljubljena dežela onkraj puščave.