Ženske v Cerkvi. Tema, ki vedno znova vzbuja in zaposluje. Ženske v Cerkvi, njihovo mesto je pomembnejše, kot samo krašenje in pospravljanje cerkve.

Na kratko, Nedelje, št. 24, 16. junij 2019 (Opetnik Micka)

»Ni nujno, da je kardinal škof. Lahko je tudi ženska.« S to izjavo je graški škof Wilhelm Krautwaschl zbudil pozornost, obenem pa je tematika ženske v Cerkvi dobila spet nekaj zagona.

Marsikatera ženska, ki je še v Cerkvi, ne razmišlja o kardinalski ali duhovniški službi in časti. Zaposluje jo vsakodnevna praksa Cerkve – še najbolj na farni ravni. Pripravljanje farne kave in farnega praznika, vodenje ministrantskih skupin in birmancev, čiščenje cerkve, vodenje cerkvenega zbora, organistke, lektorska služba – vse hvalevredne in potrebne službe, ki jih opravljajo ženske, da farna skupnost živi v svoji polnosti.

Elisabeh Anker: Dušno pastirstvo je služba človeku, je čudovito in dostojanstveno delo, ki ga opravljajo moški in ženske, duhovniki in laiki.

Naslednja stopnja – soodločanje o pastoralnih načrtih, deljenje obhajila, delitev blagoslovov, vodenje pogrebnih slovesnosti in podelitev sv. krsta – je veliko težavnejša. Ob teh temah se zavozla. Po eni strani so tu laiki, ki si ne morejo predstavljati, da bi ženska opravila blagoslov velikonočnih jedil. Po drugi strani so tudi cerkveni predstojniki zelo togi in ne upajo glasno zagovarjati take odločitve, kar pa bi bilo nujno potrebno in koristno. Z jasno besedo bi duhovniki olajšali ljudem sprejetje ženskega sooblikovanja ob cerkvenih slovesnostih. Vem, da je za opravljanje teh služb potrebna izobrazba. Potrebne tečaje vedno znova ponuja tudi naša škofija. Ob pomanjkanju duhovnikov, tudi v naših dvojezičnih farah, bi bil čas da na široko pogledamo na dušno pastirstvo, tudi z vidika žensk, kot je dejala tirolska teologinja Elisabeh Anker: Dušno pastirstvo je služba človeku, je čudovito in dostojanstveno delo, ki ga opravljajo moški in ženske, duhovniki in laiki.