Ni običajno, da duhovnik na začetku sv. maše najprej postavi pod vprašaj pesem, sploh, če je to priljubljena adventna pesem: Vi, oblaki, ga rosite. A kljub lepi melodiji ima besedilo v sebi stavek, s katerim se v današnjem času ne moremo strinjati: »Bog je bil zemljo preklel.« P. Ivan Platovnjak je na Adventnem srečanju žena, ki ga organizira Katoliško žensko gibanje, v soboto, 14. decembra, razmišljal o poteh odkrivanja Božje ljubezni in v tem kontekstu nikakor ne drži, da bi Bog zemljo preklel. Zaradi stoletij širjenja takšnega prepričanja pa še danes težko verjamemo, da nas Bog ljubi.

O hvaležnosti je na osnovi Božje besede razmišljal p. Platovnjak. »A ste že srečali hvaležnega človeka, ki bi bil popolnoma obupan,« je postavil retorično vprašanje. Iz stavkov iz Svetega pisma, ki nakazujejo usmiljenje in ljubezen, je bilo sestavljeno tudi pismo Očeta, ki ga je dobila vsaka od udeleženk. V dvojicah, kot učenca na poti Emavs, so si nato udeleženke pripovedovale. In se poslušale. To je bila posebna vaja za življenje – štiri minute poslušanja, nato štiri minute govorjenja. Ni običajno, da samo poslušamo, ne da bi vmes smeli kaj vprašati. Pa tudi samo govorjenje je bilo izziv, navajeni smo, da govorimo površinsko, da nas vedno kdo prekine, kaj vpraša, komentira, ko pa moraš le govoriti, je treba iti tudi v globino.

Ustaviti se in ozavestiti – to je namen eksamna, molitve, ki jo je predstavil pater. Eksamen je pregled dneva, a ne zgolj v smislu spraševanja vesti. »Iščimo Boga v vseh stvareh in ne iščimo samo greha,« pravi predavatelj in ni običajno, da duhovnik reče, kako bi bilo treba več govoriti o izvirni dobroti, ne o izvirnem grehu. Meni, da je lažje častiti Jezusa v najsvetejšem zakramentu kot v so-človeku, možu ali ženi, sodelavki ali sodelavcu ...

»Težje verjamemo, da nas ima Bog rad, kot to da Bog obstaja,« je k hvaležnosti, čudenju in zaupanju na adventnem srečanju žena še spodbujal jezuit p. Ivan Platovnjak.

Marsikaj ni bilo običajno, a je bilo koristno in zelo blagodejno.

Mateja Rihter