Nedelja, 29.11.2020

Danes prižgemo prvo adventno svečko. Svetla luč razsvetli njeno okolje, daje toplino in prijeten lesk. Začne se tudi novo cerkveno leto. Naj nas prevzame čar novega začetka. Odprimo se za vse novo, kar bo prišlo v naše življenje. Pa čeprav se nahajamo v t.i. hudem lockdovnu, ne vdajmo se strahu, boječnosti in obupu.

V prvem berilu adventni prerok Izaija toži Gospodu, zakaj je dopustil, da so vsi zašli s poti. Tako zelo paše v ta naš čas, ko naprej pravi, da smo postali kakor tisti, ki jim ne vladaš. Danes v Evropi nimamo ne časa ne prostora za Boga. Toliko je drugih zanimivih nadomestil – zdravje, televizija, materialne dobrine, šport, pametni telefon ipd. Vsak hoče biti lastni režiser svojega življenja.

Berilo se dramatično stopnjuje, ko pravi, vsi smo oveneli kakor listje in skril si svoj obraz pred nami…

Tako nam manjka ljubeznivi božji pogled in zato smo bolj neusmiljeni do soljudi obenem egoistični in zaprti vase.

Adventni čas naj bi bil tihi čas. V tišini mi bolje uspe prodreti v lastno globino srca, kjer se s časom naberejo stvari, zadeve in ljudje, ki ne spadajo tja. Dobro je, da si vzamemo čas za premišljevanje, kaj ima prostor v mojem srcu in kaj ne spada tja. Jezus pa je najbolj vesel odprtega, nepristranskega in enostavnega srca, v katerem lahko biva, spreminja in obdeluje.

S podobno tematiko končuje prvo berilo – In zdaj Gospod, si ti naš Oče. Mi smo glina, ti si naš oblikovalec, vsi smo delo tvojih rok. Prepuščajmo se kot mati Marija našemu ljubemu Očetu - posebno še v adventnem času.

Evangelij pa nam danes govori o čuječnosti. Tako pravi: čujte torej, ker ne veste, kdaj se vrne hišni gospodar.

Nihče ne ve, kdaj bo njegovo drugo rojstvo v večnost. Zato je dobro, da ostanemo pripravljeni. Enako ne vemo, kdaj bo Jezusov drugi prihod. Jasno pa nam pove, kakšni naj bi bili, namreč čuječi in ne speči, se pravi zamegljeni od prekomernega uživanja, razuzdanosti, uživanja psihoaktivnih snovi, napolnjeni z drugimi nepomembnimi stvarmi.

Čuječnost si lahko ohranimo, ko ostanemo v ljubezni, v skupnosti z Jezusom. Dragocena je pri tem molitev, prosta ali rožni venec, in tudi branje in premišljevanje božje besede, kajti preko nje nam govori Gospod in nenazadnje ko se zatečemo k Mariji, ki je Očetu najljubša.

Ponedeljek, 30.11.2020

Ko smo za silvestrovo lanskega leta s sosedi skupaj sedeli in z nekaj pivi vrste korona nazdravili na novo leto, še nihče ni mislil, kako usoden bo v tem letu virus z imenom korona. Z nastopom te bolezni in z uvedbo masivnih ukrepov s strani vlade se je za nas življenje bistveno spremenilo. Na delovnem mestu moram nositi zaščitno masko, enako, ko grem nakupovat. Na kavo s prijateljico trenutno ni možno, enako že dolgo časa nimamo več priljubljenih pevskih vaj. Tudi sicer kakeršnokoli druženje ni dovoljeno, ni zanimivih predavanj, ne gledaliških predstav, ne svetih maš. Po domače povedano, življenje trenutno ni več fletno.

Večina ljudi je v modusu strahu, obupa in negotovosti. Razlegajo se frustracije, potrtost in slaba volja ter agresije.

Kako veseli smo lahko mi kristjani, ko imamo tako močno oporo, namreč Jezusa, ki je Gospodar nad vsem, tudi nad boleznijo in smrtjo.

Sveti Don Bosko je sanjal o dogodku na morju, kjer se bojujeta veličastna ladja s Papežem na čelu, ki predstavlja Cerkev, z ladjevjem, ki predstavlja nasprotnike Cerkve. Morje predstavlja svet. V morju stojita dva stebra, večji z veliko hostijo na vrhu in z napisom salus credentium (rešitev verujočim) in manjši steberz sveto Marijo na vrhu z napisom auxilium christianorum (pomočnica kristjanov). Razburkano morje in močni vetrovi delujejo v prid nasprotnikov, Papež pa skuša usmerjati ladjo med obema stebroma, kjer so rešilna sidra.

Tudi za nas sta sveta hostija, Jezusovo rešnje Telo in sveta Marija tako rešilno sidro v teh razburkanih časih. Vsem želim iz srca, da bi spoznali in uživali to pomoč.

Torek, 1.12.2020

Današnje berilo iz knjige preroka Izaija nam govori o prihodu gospoda Jezusa Kristusa, na katerem bo počival Gospodov Duh. Deli pravico v prid ubogim na zemlji, nasilnega udarja s palico svojih ust….

Tiste dni bo napočil mir na zemlji. Tedaj bo volk prebival z jagnjetom, krava in medvedka se bosta skupaj pasli…mislim, da vsi poznamo lepe besede tega besedila. Da ne bo ostalo le pri lepih besedah, smo vsi poklicani, da se vsak trenutek potrudimo za lepo, dobro, milo, častno, hvalevredno, koristno, ipd.

V knjigi- Slediti Kristusu: živeti duhovno po Tomažu iz Kempena (Petra Dyckhoffa) sem našla veliko napotkov. V štiriindvajsetem poglavju piše:

Sledeča vedenja nas in celotno stvarstvo podpirajo, razjasnjujejo in izboljšujejo:

- bodi potrpežljiv. Predpogoj za to je, da prej zmanjšuješ na zdravilen način tvoje agresije

- ne povrni isto, kar ti je bilo storjeno. Ne postavi žalitev časti v središče, ampak glej odpuščajoč na tisto/tistega, ki ti je to storil/a

- moli za tiste, ki te ne razumejo in ti polagajo kamne v pot, in odpusti jim

- prosi odpuščanja, če je tvoje obnašenje drugo/ega žalilo

- bodi usmiljen/a prej kot jezna/jezen

- deluj iz tvoje sredine, iz dobre zdrave intuicije in ne iz napačno usmerjenih emocij in sebičnih želja.

- Naj te ne obvladujejo tvoje vitalne moči, ampak imej jih ti v oblasti

Če pa boš v središče postavljal/a svoj EGO, živel/a sebično in na račun drugih, boš enkrat neizogibno moral/a pretrpeti očiščevalni proces, ki zna biti zelo boleč. Kar je v tebi postalo trdo, mora omehčati in postati tekoče; kar lažnivo spet postati resnično in kar senčno spet luč. Bolj in bolj se ti bodo odprle oči in se ti bo odprlo srce.

Strah naj ti bo oddaljen.

Spet in spet vstopaj v svojo hišo, da boš enkrat popolnoma pri sebi doma. Od tu opazuj svoje življenje in se poskusi s podarjeno božjo milostjo poboljšati.

Če v tebi ljubezen še ni dovolj velika in močna, te ne bo mogla obvarovati pred strahovi in računati boš moral/a s preizkušnjami. Daj svojemu srcu možnost, da se odpira in širi. Daj ljubezni, ki jo v sebi čutiš priložnost za rast. Če ljubezen temelji v Bogu, tvojemu Stvarniku in ti najdeš tak dostop do nje, da lahko teče, se bodo zmanjšali negotovost in strah (pred smrtjo).

Predstavila sem vam povzetek enega poglavja, ima jih 114. Napisana je zelo enostavno, je pa zelo bogata in globoka.

Sreda, 2.12.2020

V času našega otroštva včasih nastajajo podobe o Bogu, ki lahko povzročajo bolezen. Avtor knjige „Podobe o Bogu, Karl Frielingsdorf, v svoji knjigi opisuje štiri najpogostejše negativne podobe o Bogu in jim postavlja nasprotja - pozitivne, zdravilne podobe.

Danes vam predstavim boga knjigovodja.

Bog knjigovodja je opisan kot grozeča pristojna enota za nadzor, v duhu „big brother is watching you“, kot natančen bog zapovedi, srhljivi vohljač, moralni pes čuvaj, …

Tak človek doživlja krščanstvo kot tlako, nenehno ostajajo odprti neporavnani računi. Vedno se javljajo občutki krivde, ker je nemogoče izpolnjevati vse predpise. Na ta način zapovedi in zapisov ne vidimo več kot kažipote in pomoč za uspešno življenje. Osamosvojijo se in razglašajo človeka za krivega v imenu Boga.

Človek, ki ima ponotranjenega demonskega boga knjigovodjo, s svojimi strahovi in občutki krivde še vedno ostaja v vplivnem krogu svojih pobožanstvenih staršev in ne najde poti v svoje lastno življenje.

Tu lahko pomaga Božja podoba dobrega pastirja, ki ljubeče varuje svoje ovce in skrbi zanje. Ta zaupljiv odnos opisuje Psalm 23:

Ps 23,1-6

Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka;

na zelenih pašnikih mi daje ležišča.

K vodam počitka me vodi;

mojo dušo poživlja.

Vodi me po pravih potih zaradi svojega imena.

Tudi če bi hodil v temni dolini,

ne bom se bal hudega, ker si ti z menoj:

(tvoja gorjača in tvoja palica sta mi v tolažbo.

Pogrinjaš mi mizo

vpričo mojih nasprotnikov;

z oljem mi glavo maziliš,

moj kelih je zvrhan.

Dobrotljivost in milost mi sledita

vse dni mojega življenja;

in v Gospodovi hiši bom prebival

vse dni življenja.)

Starozavezni Jahve, mogočni in dobri pastir povsem osebno pozna vsakega človeka in svoje ovce gleda ljubeče in skrbno.

Janez opisuje Jezusa kot dobrega pastirja, ki varuje ovce in zanje daje svoje življenje. Njegova pastirska skrb temelji na odnosu, dobroti in ljubezni.

Pojavi se nova kvaliteta življenja: To, kar je demonski bog knjigovodja doslej zaračunal, je pravi Bog, Dobri Pastir odkupil. V skrivnost življenja v polnosti, v katero nas hoče voditi dobri pastir, lahko dospemo le tako, da boga knjigovodjo korak za korakom razkrinkamo kot lažnega pastirja. Takrat ovcam ni več treba stradati in trpeti žeje. Živijo lahko v svobodi in ljubeči skupnosti z Bogom ter drugimi ljudmi.

Četrtek, 3.12.2020

V današnjem evangeliju Jezus pripoveduje prispodobo o pametnemu človeku, ki gradi hišo na skali – na skali vere, predvsem v poslušanju božje besede in njene uresničitve. Ker ima hiša te temelje, ne pade, ko se ulije ploha – teh ploh je letos bilo zadosti v dvojnem pomenu besede. Tako sem vesela nove papeževe enciklike Fratelli tutti, ki znova vzbuja v meni Jezusov nauk in njena bistva. Zelo vam vsem priporočam, da si to preberete.

Na kratko vam delček danes predstavim:

Naslov „Fratelli tutti“ je od svetega Franca Asiškega, ki je s tem hotel sestram in bratom približati življenje po evangeliju. Papež Francišek encikliko imenuje tudi encikliko sestrstva in bratstva oziroma socialnega prijateljstva.

Najbolj in največkrat poudarja, da smo vsi enako vredni in da smo vsi otroci enega Boga.

Močno se Frančišek izrekuje proti kulturi zidov, kjer se del človeštva žrtvuje za drugi del človeštva, ki se ima za nekaj boljšega in ki hoče živeti brez omejitev. Tako človekove pravice ne veljajo enako za vse, medtem, ko en del živi v izobilju, drugi del nima dostojanstva in osnovnih pravic.

V prvem delu nakazuje vse negativne strani našega časa. Kot največji virus imenuje votli individualizem, pa tudi rasizem in nacionalizme. S priliko o usmiljenemu Samarijanu pokaže, da sta na svetu v bistvu dve vrsti ljudi. Tisti, ki se trpečega usmilijo in tisti, ki pogledajo stran in gredo mimo.

Če znam stopiti iz sebe in se razdam drugemu, mu brezpogojno hočem dobro, potem sem blizu polnosti življenja. Če je to prizadeta, stara ali osamljena oseba, je še bolj dragoceno. Enako ravnam z univerzalno družbo.

Pravica privatnega imetja je podrejena principu univerzalne določbe materialnih dobrin. Zato se ne moremo zapreti tujcem. Migrante je treba sprejeti, zaščititi in podpreti ter integrirati. , če ni mogoče vzpostaviti izboljšave življenskega položaja v njihovih državah.

Najboljša politika, je po mnenju papeža ta, ki je ene vrste ljubezen do bližnjega, ker se postavi v službo skupnega blagorja. Ni populistična in se ne upogne finančnemu sektorju.

Papež imenuje življenje kot “umetnost srečanja”, pri katerem se od vsakega lahko še nekaj naučimo. Nadvse važna je pri tem prijaznost, on jo imenuje “čudež”.

Opominja na to, da se šoa, hirošima, etnični masakri naj nikoli ne pozabijo. Za mir je potrebno odpuščanje. Izpove jasen NE k vojni in k smrtni kazni. Vse religije naj bi za mir sodelovale.

Ob koncu imenuje blaženega Charlesa de Foucaulda, ki je hotel postati brat vseh in je to postal šele, ko se je identificiral z najmanj cenjenimi in nepomembnimi osebami. Kako lep bi bil ta nas svet, če bi mi vsi znali dati prav tem osebam primerno dostojanstvo in pravico do primernega življenja.

Petek, 4.12.2020

Danes goduje Sv. Barbara, zato na tem mestu želim vsem Barbaram vse najboljše (izrekam iskrene čestitke). Prvotno sem nameravala vam več o tej svetnici pripovedovati, vendar sem si iz osebnih razlogov drugače premislila.

Ob pripravljanju teh vrstic me je zadela novica, da sem korona-pozitivna. V prvem trenutku sem se kar prestrašila. Naenkrat naj bi imela v sebi tisti virus, ki je v Italiji terjal toliko smrtnih žrtev.

Iz globine so v meni začenjali narščati panični občutki, ko naenkrat zagledam sliko Jezusa, katero mi je podaril moj oče in ki že leta krasi nočno omarico. V meni se je začel razlegati globok mir. In zdelo se mi je, kot, da mi pravi “ne boj se, sploh se ne boj!”. Na jok mi gre. Že se počutim lažja in zdi se mi, da mi Jezus pomaga nositi to breme, še preden sem ga vprašala. Zelo sem vesela, da imam vero v Jezusa.

Na koncu pa vam preberem še današnji psalm, ki bolje ne bi mogel pasati:

Gospod je moja luč in moja rešitev,

koga bi se bal(a)?

Gospod je varuh mojega življenja,

pred kom bi trepetal(a).

Verujem, da bom užival(a) Gospodove dobrote v deželi živih.

Upaj v Gospoda, bodi pogumna,

naj se ti okrepi srce, upaj v Gospoda!

Gospod je moja luč in moja rešitev.