Polčas v triletnem škofijskem projektu »Praznujemo cerkveno leto« iz leta 2010. Dvanajsti tematski zvezek je bil posvečen temi »Nedelja v postnem času«. Sledila sta zvezka »Veliki četrtek« in »Veliki petek«, ki podčrtujeta zelo praktično oblikovano spodbudo. Ponudba za družine z mlajšimi ter otroki srednje starosti rojeva razveseljive sadove, ko otroke, matere in očete spodbuja pri odkrivanju in poglabljanju krščanske praznične kulture. 

Spodbuda, pripravljena v slovenskem in nemškem jeziku, naj torej najde svoje mesto najprej pri članicah in članih družine. Toda hkrati želi biti tudi izziv za korak iz zasebnega okolja v nekoliko širšo skupnost, ki jo sestavljajo sosednje in/ali prijateljsko povezane družine. Raznoliko in silno dragoceno sporočilo krščanskega prazničnega leta je duhovna hrana za vsakega posameznika in obenem naročilo za živo povezovanje in soodgovorno utrjevanje krščanskega občestva. V tej luči se obsežni izziv praznovanja cerkvenega leta kaže tako na zasebni ravni, kakor tudi po svoji javni oz. politični razsežnosti krščanskega zavzemanja. 

Spodbuda naj nas torej vodi tudi do obravnavanja in zavzemanja za zadovoljivo krajevno in regionalno družinsko politiko, ki je jasno naravnana na skupno oblikovanje družinam prijazne prihodnosti. Takratni podpredsednik Katoliške zveze družin v Avstriji, Werner Höffinger, poudarja tri pomembne nastavke na poti do zaželenega cilja: Nastavek življenjskih obdobij: družinska politika se bo čedalje bolj usmerjala po različnih življenjskih obdobjih (generacijsko sožitje). 

Nastavek naslovnikov: družinska politika bo morala vse bolj upoštevati posebne življenjske oblike oz. položaje naslovnikov (ciljne skupine).
Nastavek življenjskega okolja: družinski politiki, ki se spoprijema z neposrednim življenjskim okoljem družin, bo treba dati večjo težo (prednostne naloge). 

Vsi trije nastavki merijo v razvijanje primernejših družbenih struktur za nujno potrebno povezovanje generacij in spolov. Pomenijo poseben izziv na deželni, regionalni in krajevni ravni, da bi na osnovi smiselnega povezovanja družbenih in cerkvenih dejavnikov dosegli več in kakovostnejše možnosti za izboljšanje življenjske kulture družin, ki je povsem odvisna od ohranitve zdravega okolja in urejene krajevne politične ter pastoralne strukture. 

Družina je dejansko »humus družbe« in temu primerno naj bodo zastavljeni srednje- in dolgoročno pripravljeni politični programi. Duhovnost krščanskega praznovanja postavlja v središče človeka, ki ga spoštuje po njegovem dostojanstvu ter pravici do enakovrednosti in enakopravnosti na temeljih demokratične družbe. »Človeški kapital«, ki črpa iz resnega zanimanja za konkretne življenjske položaje in iz odkritega iskanja poti do sočloveka, trži zaželeni izkupiček, namreč »človeško politiko«, ki je najzanesljivejša spremljevalka človeka v vseh stvarnih in duhovnih pogledih. Pripravlja družini prijazno okolje in pomaga pri iskanju zadovoljive rešitve glede na smiselno povezovanje poklica, izobraževanja, trajne zagotovitve osnovne oskrbe, stanovanjskih potreb in prostega časa. Krepitev osebne kompetence družin, zagotovitev strokovne pomoči po potrebi in utrditev urejene socialne mreže so stebri dejavne družinske politike, ki spodbujajo življenjsko kakovost družine kot kraja življenja, ki po besedah papeža Janeza Pavla II. še naprej ostaja »resna zadeva Cerkve in politike«. 

Pavel Zablatnik