Začetek meseca novembra sta dva dneva, ko se spominjamo rajnih: 1. novembra je praznik vseh svetih, 2. novembra pa vernih duš dan. Že sredi 2. stoletja so se verniki zbirali pri grobovih mučencev in mučenk. Vsako leto so se skupno spominjali obletnice njihove smrti. Kasneje so
zgradili nad njihovimi grobovi cerkve, kjer se v oltarju nahajajo okostja iz teh grobov - relikvije. Na
praznik vseh svetih pa prav tako mislimo na vse ljudi, ki so živeli in ravnali tako, kot je Jezus pokazal.
Po njih prihaja v svet božja luč, zato skupaj z njimi 1. novembra obhajamo praznik vseh svetih.
Vernih duš dan, 2. novembra, temelji na krščanskem upanju, da bomo po smrti smeli gledati
Božje obličje, zato smo v občestvu Cerkve vsi krščeni med seboj povezani v Kristusu. Ta povezanost presega vse meje in vključuje tudi rajne.
Na grobovih pokojnih izražamo to povezanost z rožami in lučmi, ki so znamenja našega spomina nanje, naše zahvale in želje, da bi bilo s pokojnimi vse dobro. Vsaka in vsak izmed njih je v svojem
življenju prinesel v svet nekaj Božje luči.