Kam je odšel Jezus?

V mnogih religijah je nebo, nebesni svod z množico zvezd nad nami, simbol za svet Boga. Morda to zato, ker nebo sicer vidimo, a sočasno vemo, da lahko dojemamo le košček neskončnega vesolja: Čeprav vidimo, ostaja skrivnost.

Svetopisemska zgodba o Kristusovem vnebohodu je velikonočna zgodba. Jezusovo vstajenje ne pomeni le, da daje Bog prav svojemu Sinu in njegovi poti ljubezni, temveč: Ta Jezus živi za nas nanovo in drugače: "Šel je v nebesa!"

Jezus, ki je določen čas živel med nami na določeni točki zemlje, ni več med nami kot eden izmed ljudi. Kljub temu živi, živi v nebesih, to pomeni v območju Boga, v občestvu Očeta, Sina in Svetega Duha. V tem občestvu je na nov način tudi pri nas. Ni več le na enem mestu resnično navzoč, temveč v vsej resničnosti, v celotnem kozmosu, v meni in v vsakem TI.

Ker Jezus sedaj živi pri Bogu in je za nas živ, nam lahko - kot dovršitev velike noči - podari svojega Duha. Tako je po njegovem Duhu vse, vsa neskončnost vesolja polno njegove navzočnosti, njegove velikonočne življenjske in ljubezenske moči. Vsega se dotika: V vsakem TI srečam Kristusa, se dotikam navzočnosti Boga, ujamem košček nebes. Tako postane vsak in vse dragoceno. Zato lahko pesnik in mistik Angelus Silesius pravi: "Postoj, kam tečeš? Nebesa so v tebi! Če iščeš Boga drugje, ga zgrešiš za vedno."

"Kaj gledate v nebo?", je rečeno v svetopisemski zgodbi o vnebohodu. Z Jezusovim odhodom se je že začel njegov ponovni prihod: Le ozirajte se, poglejte se!

(Referat za družino - Praznujemo cerkveno leto, 2010)