V soboto, 19. novembra, je metropolija Maribor ob svojem jubilejnem, 10. jesenskem romanju v organizaciji priljubljene romarsko-potovalne agencije Aritours in ob vstopu v Slomškovo leto poromala »po poteh blaženega škofa Antona Martina Slomška«: v Št. Andraž in Celovec ter Vuzenico. V Vuzenici je Slomšek deloval šest let kot nadžupnik, dekan in šolski nadzornik; v Celovcu je bil trinajst let, štiri leta bogoslovec in devet let spiritual v bogoslovnem semenišču; v Št. Andražu pa je preživel petnajst let, dve leti kot stolni kanonik in trinajst let kot lavantinski škof.

600 romarjev Kot je poudaril duhovni vodja romanja, nadškof dr. Marjan Turnšek, so poromali, da bi se telesno in duhovno dotaknili krajev in prostorov, kjer je blaženi deloval, se vrnili h koreninam skupne vere in mariborske nadškofije, molili za Slomškovo prišteje k svetnikom ter obrodili sad: da bi kot kristjani, ki smo vsi poklicani k svetosti, postali »drugi Slomški«. Pri maši v loretski cerkvi v Št. Andražu je nadškof spregovoril o romanju kot poti, skupnosti, naporu, namenu in veri. Še posebej je spomnil na vidik večnosti, nebes kot nepogrešljivega cilja in smisla našega zemeljskega romanja. To vero in resnico je v pesmi »V nebesih sem doma« znal še kako lepo poudariti in izraziti že Slomšek. Šeststo romarjev si je v tem mestu nato ogledalo še stolno cerkev sv. Andreja nekdanje lavantinske škofije.

Delo za narod je začel v Celovcu V popoldanskih urah so najprej stopili v celovško stolnico sv. Petra in Pavla, v kateri je bil blaženi Slomšek posvečen v duhovnika. Že tu, ter nato znova na sedežu Mohorjeve družbe, ki so ga obiskali v dveh ločenih skupinah, jim je prisrčno dobrodošlico izrekel Jože Kopeinig, predsednik Mohorjeve in osrednja osebnost slovenskega življa na Koroškem, in se jim je tudi lepo zahvalil za obisk. Med drugim je poudaril: »Slomšek je trinajst let svojega mladostnega življenja daroval za Koroško. Je sin vsega slovenskega naroda. Bolj ko ga spoznavam, bolj ga cenim: kot velikana duha. Iz te duhovnosti je izšla tudi Mohorjeva družba. Delo, dati Slovencem dobre knjige v lepem jeziku, je začel ravno tu, v Celovcu. Najbolj si želim, da Slomškovo leto skupno praznujemo, tudi na Koroškem, z današnjim programom in sicer, da bo v velik blagoslov vsemu slovenskemu narodu.«

Srečanje s Koroško V novem sodobnem prireditvenem centru Mohorjeve jim je nato župnik in dekan Janko Krištof iz Bilčovsa z recitalom pod naslovom Beseda da besedo – na klavirju ga je spremljal Andrej Feinig, narodne in Slomškove pesmi je zapel kvintet pevcev in pevk iz dolin Rož, Podjuna in Zilja – odpiral zakladnico Slomškove duhovnosti in svetosti, verno in poetično dušo Korošcev. Tako so kasneje romarji nadvse presenečeni ugotavljali: »Prestopiti smo morali državno mejo, da smo spoznali prave Slovence; kako zelo imajo radi slovenski jezik in slovenstvo.« Celovška Mohorjeva je vrh tega romarjem brezplačno ponudila še bogat izbor svojih knjižnih del.
Sklep v Vuzenici Romanje so sklenili v Vuzenici z večernicami v žup­nijski cerkvi, ki že dolgo ni bila tako polna vernikov. Pozdravil jih je tudi župan Franjo Golob. Župnik Ernest Berložnik pa je zbrane spomnil na zavzeto in plodovito Slomškovo delo v tej župniji: obnovo župnijske cerkve in dograditev župnišča, nabavo cerk­vene opreme in zvonov, obnovo duhovnije sv. Primoža na Pohorju z izgradnjo cerkve in župnišča, ki še danes služi mladim za dom duhovnosti, dokončanje bogoslužnega priročnika Slovenski spomin in učbenika Blaže in Nežica v nedeljski šoli, pisanje pesmi. Župnik jim je postregel tudi z zgibanko z opisom vuzeniške cerk­ve, romarske cerkve Device na kamnu in sv. Primoža. Romarji so v župnišču lahko videli še spominsko sobo blaženega in stalno Slomškovo razstavo. Celjski stolni župnik in opat Marjan Jezernik je ob bok romanju pomenljivo dejal: »Če bo množica romarjev ures­ničila le delček tega, kar smo doživeli in prejeli, potem je romanje doseglo svoj namen«.

Jože Potrpin