Pastirska igra. Pol vasi je več generacij dolgo igrala to igro, ki jo je spisal preprost kmet iz Zgornjih Jezerc Andrej Schuster Drabosnjak. Leta 1932 je bila igra zadnjič uprizorjena, ker je bil slovenski jezik prepovedan. Na Kostanjah so jo uprizorili spet leta 1982. Gonilna oseba, da je prišlo do ponovne uprizoritve, je bil Janez Lesjak, predsednik istoimenskega društva. Toda še več časa je preživel v nekdanjem farovškem skednju, iz katerega je začel graditi Drabosnjakov dom, v katerem je tudi spominska soba za Andreja Schusterja Drabosnjaka.

Ob 200-letnici smrti Andreja Schusterja Drabosnjaka je vabilo Kulturno društvo Drabosnjak na spominsko prireditev. Monika Wieser-Zeichen, ki je prireditev povezovala, je končno izdala, kdo bo predavatelj na tej prireditvi. Slišali smo glas človeka, »ki je z veliko vnemo raziskoval življenje in okoliščine, v katerih je ustvarjal poredni pauer v Korotane«. Bil je to Pavel Zablatnik, ki je dijake in dijakinje Slovenske gimnazije motiviral za to literaturo. Dva od teh sta sedela med zbranimi. Eden je bil Vinko Wieser, drugi pa Alex Schuster. Oba sta bila pred skoraj 50-imi leti od Pavleta Zablatnika naprošena, da čim bolj domače predstavita Drabosnjakove rajme. Nastopila sta doma in tudi v knjižnici na Ravnah. Tam sta tudi našla arhivski material, kjer je bilo zabeleženo predavanje Pavleta Zablatnika, ki ga je Joahim Lesjak skrajšal in predstavil zbranim ob dokumentarnih fotografijah. Zanimivo je bilo slišati igralce Pastirske igre v kostanjskem narečju.

Nato je že bil na vrsti Alex Schuster, ki je nastopil kar v dveh osebah. Enkrat kot Alex, potem pa kot Andrej. To pa zaradi tega, ker je imel nekaj vprašanj na bukovnika. Rešil je to tako: Kadar je recitiral Andreja Schusterja Drabosnjaka, je imel na glavi klobuk, kadar pa je sam nekaj komentiral, je klobuk snel. Na klobuku pa je imel pritrjene listke, tako pač, kakor je to imel Drabosnjak, kadar je oral in si vmes zapisal kakšen rajm in ga vtaknil za klobuk. Pa je na prireditvi Andrej Schuster Drabosnjak tudi sam povedal, kako je kot kmet do besedil prišel: »… rajme iz zemlje vun orati, to hočem vam na ušete dati«. Pa je stopil pred zbrane Alex Schuster, kot bi bil Drabosnjak, in zrecitiral »Spoved za pijance in vinske bratre« ter »Ena pesem od napitih bratrov. Nazadnje pa je še priznal, da ga najbrž vežejo tudi sorodstvene vezi do Drabosnjaka. Njegov pra-, pra-, praded po mamini strani je bil na Kostanjah doma, »tako ni izključeno, da so kaki Drabosnjakovi geni tudi v meni«. Do takrat pa zadustije klobuk z zataknjemi lističi rajmov. Da, tako nekako so ljudje pred stoletji poznali Drabosnjaka.

Svetovna krstna predstavitev dveh pesmi pa je zadonela v Drabosnjakovem domu, ki ju je z velikim občutkom skomponiral in pel Tonč Feinig. Uglasbil je Litanije od hudbnih žensk in Ena pesem od napitih bratrov. Kdor je slišal, ve, to sta pesmi, ki sta začeli svojo pot v javnost v zgodovinskem kraju in hiši polni zgodovine v Drabosnjakovem domu.

Vincenc Gotthardt