Ta konec tedna bo za Dekleta Smrtnik zelo pomemben. »Pričakovanja so zelo velika, od drugih, pa tudi od nas samih,« pripoveduje Maja Smrtnik o velikem koncertu in izdaji zgoščenke. »Veliko se smejimo, s tem veseljem želimo navdušiti publiko,« z nasmehom razlaga. In to jim res uspeva. Zgodba se je začela pri Družinskem petju. »Dana Smrtnik, naša zborovodkinja je predlagala, da bi poskusile in skupaj zapele. Pripravila je nekaj pesmi, nastopile smo, dobro smo se počutile na odru in tako se je razvijalo naprej,« zato bosta velika koncerta in predstavitev CD-ja v farni dvorani v Železni Kapli – ker je bil tam njihov prvi nastop. »Z imenom smo prepoznavne zaradi Kvinteta bratov Smrtnik, ki je v 33 letih ogromno dosegel in je zelo znan. Rade volje pritrdimo, ko nas vprašajo, če smo njihove sorodnice. Zavedamo se, kakšno kvaliteto imajo in kako so dobri. Včasih ni enostavno izpolniti pričakovanj, ki jih imajo drugi na ime Smrtnik,« razlaga Maja Smrtnik. Dekleta Smrtnik nastopajo po vsem Koroškem in tudi po Sloveniji, za seboj – in zagotovo tudi pred seboj – imajo zanimiva doživetja in pestre nastope. Sodelovanje v televizijski oddaji Slovenski pozdrav pa jim ostaja v posebej lepem spominu.

Vodja pisarne KISj e delo, ki ga Maja Smrtnik opravlja že nekaj mesecev. »Ker mi je slovenščina pri srcu, sem si želela, da bi dobila službo, kjer lahko slovenščino tudi uporabljam. Tako vesela sem, da je delo pri KIS moja nova služba, ker rada organiziram, se ukvarjam s kmetijstvom, tudi sama prihajam s kmetije. V čast mi je, da lahko spoznavam kmetice in kmete ter vidim, kaj vse naredijo za druge, za naravo, kakšno delo imajo. Veseli me, če lahko kaj prispevam, pomagam pri prodaji ali na primer na razstavi Dobrote slovenskih kmetij«, ki je bila prejšnji konec tedna na Ptuju,« z žarom v očeh pove.

Obirsko je domači kraj Maje Smrtnik, ki ima še dve mlajši sestri Vereno in Darjo. Tam uživa v naravi, v delu z živalmi –imajo konje in ovce, ter se zaveda, kakšna sreča je, če si doma na deželi. »Kulturno in cerkveno življenje doživljam zelo pozitivno, čutiš tisto povezanost, na primer med farani po sv. maši, ko pridemo skupaj. Drug drugemu si pomagamo, skoraj vsi smo slovensko govoreči. Pomembno pa je, da tudi ko pridejo nemško govoreči zraven, se lahko dobro vpletejo v skup-nost, ker sta tukaj odprtost in pripravljenost. Smo kot ena velika družina.«

Živi rožni venec v domači farije še ena skupina, v katero je vključena Maja Smrtnik. Svojo desetko moli vsaka članica zase, a pred kratkim so se prvič srečale skupaj. Ob vsem stresu, ki ga doživlja v vsakdanu, ob molitvi rožnega venca čuti, da se ukorenini, vsaj za nekaj časa, če ne za ves dan. »V zadnjih letih mi je to bolj prišlo do srca, tudi ob mami. To zelo cenim.« Na Obirskem se je tudi začela šolska pot Maje Smrtnik, takrat je bila tam še ljudska šola in žal ji je, da šolarke in šolarji danes nimajo več možnosti, da bi doživeli to skupnost: »Povezanost, ki smo jo doživeli ob Marti Polanšek, ki je bila naša učiteljica, je nekaj, kar ti ostane vse življenje.« Lepe spomine ima tudi na Višjo šolo za gospodarske poklice. »Lahko samo rečem, da je to res šola za življenje.« Za prihodnost si želi, da bi se še naprej zavedala, kaj vse ji je podarjeno in da bi to spoštovala. Če je ob vsem tem še zdravje, se veseli prihodnosti. Osrečujejo jo družina, vera, delo pri KIS in seveda petje pri Dekletih Smrtnik. Želi si, da bi še veliko skupaj nastopale po Rožu, Podjuni in Zilji. Ampak program koncerta, ki ga pripravljajo za soboto in za nedeljo, se ne bo ponavljal, ta bo ekskluziven za domačo Železno Kaplo.

Mateja Rihter