Po načrtih Zveznega ministrstva za izobraževanje, znanost in raziskovanje lahko pride do okrnitve slavističnih inštitutov na univerzah v Celovcu in Gradcu. Predvsem okrnitev slovenistike prav na Koroškem, v deželi, kjer živi slovenska narodna skupnost, je povezala slovenske kulturne in politične organizscije, ki se izrekajo proti tem načrtom. V pogovoru s profesorico na slovenistiki v Celovcu Herto Maurer-Lausegger smo izvedeli, kako ji ob teh govoricah gre in kje je mesto celovške slavistike v Alpsko-jadranskem prostoru.

Podporna izjava Društva slovenskih pisateljev v Avstriji

Le prvi korak?

Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji zaskrbljeno spremlja razvojne načrte Zveznega ministrstva za izobraževanje, znanost in raziskovanje glede študija slavistike na Koroškem in Štajerskem.

Projekt »Prihodnost visoke šole« naj bi zagotovil na Koroškem in Štajerskem možnost ohranjevanja ponudbe za v dolgih letih zgrajeni, kakovostni študij drugih slovanskih jezikov in slovenščine, ki je koroški deželni jezik in hkrati eden od uradnih evropskih jezikov. Tako na Koroškem kot na Štajerskem živijo pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti, zato je načrt združevanja v en skupni slavistični mastrski študij na univerzah v Celovcu in Gradcu povezan s kadrovsko okrnitvijo na obeh institutih varčevanje na napačnem mestu in korak v nepravilno smer.

Še posebej bi bila za slovenske literatke in literate v Avstriji kadrovska združitev na področju slavističnih literarnih znanosti nesprejemljiv ukrep, ker bi otežil študirajočim na Koroškem in Štajerskem kakovostno izobrazbo na za nas zelo pomembnem področju. Poleg tega zbuja skrb, da je to mogoče le prvi korak do popolne ukinitve slavistike na eni od obeh univerz.

Z navedenimi študijskimi smermi in dobro izobrazbo pedagoškega strokovnega osebja sta obe univerzi bistveno prispevali k strokovno zasnovanemu spremljanju šolskih in literarnih projektov in hkrati k ohranjanju slovenskega jezika in življa narodne skupnosti v deželi. Tako se je gradil temelj za uspešno čezmejno kulturno in gospodarsko sodelovanje in za regionalni izobraževalni koncept na stičišču alpsko-jadranskih kultur. Vsako leto večje število prijav k dvojezičnemu pouku v šolah kaže, da je potreba po dobro izobraženih pedagogih čedalje večja. Tudi zato mora ostati mogoč kakovosten študij tako na Univerzi Celovec ob sodelovanju s tukajšnjo Pedagoško visoko šolo kakor tudi v Gradcu.

Sodelovanje med univerzama in inštitutoma ter koriššenje sinergij je bilo in bo zaželeno in pomembno za kakovosten razvoj študija slavistike v Avstriji, kar pa ne sme ogrožati obsega in kakovosti študijske ponudbe in samostojnosti obeh inštitutov. DSPA podpira zahteve inštitutov za slavistiko na obeh univerzah in poziva merodajne osebe, da omogočijo razpis vseh dosedanjih profesorskih mest in jih zasedejo z dobro usposobljenim osebjem. Tako bo mogoča ustrezna, v prihodnost usmerjena ponudba študija slavistike in avtonomno delovanje na univerzah v Celovcu in Gradcu.

Podporni izjavi Društva slovenskih pisateljev se pridružujejo:

Krščanska kulturna zveza,
Slovenska prosvetna zveza,
Generalni konzulat Republike Slovenije v Celovcu

Narodni svet koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk

Skupno za ohranitev slavistike na Koroškem in v Gradcu

Politične zastopniške organizacije koroških Slovencev so ministru za izobraževanje, znanost in raziskovanje Heinzu Faßmannu napisale pismo, v katerem izražajo svojo zaskrbljenost glede načrtov postopne odprave slavistike na Univerzi v Celovcu.

Takole so zapisali: »Delimo zaskrbljenost Inštituta za slavistiko na Univerzi Alpe-Jadran Celovec, da utegnejo to biti prvi koraki k sistematični redukciji znanstvenega dela s slovanskimi jeziki na Koroškem.

Prepričani smo, da so taki načrti nastali na izključno tehnokratski osnovi, ne da bi pri tem upoštevali položaja na Koroškem in tudi ne obstoja slovenske narodne skupnosti na Koroškem. V zadnjih letih je prišlo do občutnega izboljšanja odnosa med večino in manjšino na Koroškem. To zadeva zasebne odnose med posamezniki obeh narodnih skupnostih kot tudi pravni in politični položaj. To daje upanje, da bi bilo mogoče, po sporih zadnjih desetletij, izoblikovati pozitivno razumevanje dvojezične identitete dežele. Če pa bi ravno ob 100-letnici koroškega plebiscita začeli okrniti vrh vede in raziskovanja slavistike na Koroškem, bi to bil hud in docela nerazumljiv udarec.

Opozarjamo na to, da imajo koroški Slovenci po 7. členušt. 2 državne pogodbe z Dunaja pravico do sorazmernega števila lastnih srednjih šol. Ne glede na to, se tudi na drugih srednjih šolah ponudi šolski predmet »slovenščina«. Učitelji oziroma profesorji morajo za pouk slovenščine opraviti študij slavistike. Nerazumljivo je, zakaj se ravno v zvezni deželi, v kateri se slovenščina poučuje v šolah in morajo učitelji opraviti študij slavistike, ta študij postavi pod vprašaj.«

Načrti "Prihodnost visoke šole"

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in raziskovanje je Univerzi v Celovcu posredovalo dve točki:

• Do leta 2020 naj bi bil skupni študij slavistike v Celovcu in Gradcu
• Na področju literarnih ved naj bi bila zasedena samo ena profesura

To so prvi koraki do sistematske redukcije znanstvenega ukvarjanja slovanskih jezikov, literatur in kultur na Koroškem.

Argumenti:

• Skupni mastrski študij Celovec-Gradec je proti interesom študentov.
• Čas in energijo na j bi študentje uporabili za študij v tujini in v slovanskih državah
• Lokacija Celovec nujno potrebuje absolvente mastrskega študija slavistika.
• Razdeljena profesura na dveh univerzah bi ogrožala izvedbo študija slavistike.
• V nadaljevanju bi reducirali osebje in naposled postopoma ukinili inštituta.

Študij slavistike ima tudi družbeno-politično funkcijo in odgovornost, posebej lokalno, na dvojezičnem Koroškem, in čezmejno na stičišču evropskih jezikov in kultur, v širšem Alpsko-jadranskem prostoru. Na področju šolstva celovška slavistika dolga desetletja pomembno prispeva pri raziskovanju, poučevanju in posredovanju znanja, npr. z literarno-znanstvenimi projekti, raziskovalnim težiščem Večjezičnost na Koroškem, z različnimi projekti na koroških šolah, s sodelovanjem z drugimi slovanskimi univerzami. Celovška slavistika je pomembna posebej za avtohtono dvojezično prebivalstvo.

Pogovor s profesorico na slovenistiki na Univerzi v Celovcu Herto Maurer-Lausegger

Kaj vam osebno pomeni slavistika in na njej še posebej slovenistika na Univerzi v Celovcu?
Herta Maurer-Lausegger: Slavistika na celovški univerzi mi pomeni veliko, saj je središče mojega poklicnega življenja. Univerza kot izjemno pomembna izobraževalna ustanova se nahaja v deželi, v kateri ima slovenščina status drugega deželnega jezika, pa tudi v deželi, v katero so se v zadnjih desetletjih doselili številni ljudje iz slovanskih in neslovanskih držav. Precejšnje število študirajočih je slovanskega porekla, veseli nas pa tudi, da se za študij slavistike odločijo tudi mnogi nemško govoreči, kar bogati naš študentski profil. Delo s študenti je prijetno, lahko tudi zelo plodno: Jeseni 2017 se nam je npr. porodila skupna misel o potrebi raziskave ziljskega narečja. Izbrali smo si Blače, kjer v sodelovanju s podjetjem Artis v Celovcu nastaja filmska dokumentacija, ki bo zajela izbrane stare šege in navade, domači blaški govor ter stare ziljske ljudske pesmi.

Kako se počutite, ko ste soočeni z govoricami o zaprtju oziroma okrnjenju tega inštituta. Kako vam gre?
Herta Maurer-Lausegger: Razmišlja se o mogočih oblikah tesnejšega sodelovanja med celovško in graško slavistiko na področju masterskega študija, tj. višje stopnje slavističnega študija. Iščejo se tudi oblike morebitnega sodelovanja ljubljanske univerze v tem programu, vendar še nič ni dorečenega. Masterski študij slavistike je na obeh ustanovah nadalje nujno potreben. Živimo v času sprememb, inovacij in varčevalnih ukrepov, ki terjajo nove izzive. Vlada si prizadeva iskati povezave in sinergije v razvoju in povečati učinkovitost pri zasledovanju ciljev na najrazličnejših področjih. Osebno se na celovški slavistiki počutim dobro. Sem polna optimizma in dobrega upanja, saj smo deležni tudi podpore s strani univerzitetnega vodstva. Prepričana sem, da se bo inštitutsko delo na celovški in prav tako tudi na graški slavistiki z marljivim pedagoškim in zagnanim raziskovalnim delom, nadalje uspešno razvijalo. Moja želja je, da bi se naši mladi dvojezičniki bolje zavedali svojih korenin in skrbeli za dobre jezikovne kompetence v slovenščini, da bi ohranili naše bogastvo z mnogostoletno tradicijo zanamcem. Dobrodošli, vrata za študij slavistike, tj. slovenščine, bosanščine/hrvaščine/srbščine in ruščine, so odprta za vse!

Prepričana sem, da se bo inštitutsko delo na celovški in prav tako tudi na graški slavistiki z marljivim pedagoškim in zagnanim raziskovalnim delom, nadalje uspešno razvijalo. Moja želja je, da bi se naši mladi dvojezičniki bolje zavedali svojih korenin in skrbeli za dobre jezikovne kompetence v slovenščini, da bi ohranili naše bogastvo z mnogostoletno tradicijo zanamcem. (Herta Maurer-Lauseger)

Kakšen občutek manjka avstrijskim politikom? Kaj naj prispeva avstrijska politika v zvezi s slavistiko na Koroškem in s slovenistiko, v katerem središču je jezik narodne skupnosti, ki živi na Koroškem?
Herta Maurer-Lausegger: Življenjske razmere in pogoji se v zadnjih desetletjih močno spreminjajo. Najprej si je treba ogledati stvarnost in si jo vzeti kot osnovo. Število študirajočih slavistike na celovški univerzi, ki se je v zadnjih letih znižalo, se mora spet povišati. Če pomislimo na upadanje rodnosti, ki je predvsem v zadnjih dveh ali treh desetletjih vse bolj izrazito, in na hitri razvoj našega družbenega življenja, ki postaja vse bolj odvisno od avtomatizacije in digitalizacije, hitro lahko najdemo razloge za to, zakaj se število študirajočih v nekaterih strokah povišuje, v drugih pa stagnira. Mlajše generacije priseljencev obvladajo nemščino in si izbirajo študij po svojem okusu.
Avstrijska politika naj bi si bolj uzavestila, kakšne so potrebe današnje multikulturne družbe v deželi. Poleg pedagoške smeri slovenščine potrebuje šolstvo na Koroškem tudi pedagoško izobrazbo v bosansko/hrvaško/srbskem in ruskem jeziku. Zato si močno prizadevamo za ponovno uvedbo pedagoške izobrazbe v teh jezikih, kar bi hkrati obogatilo možnosti za študije na celovški univerzi.

Česa si želite, kakšna težišča naj bi slavistika, predvsem pa slovenistika, v središču Alpsko-jadranskega prostora imela v prihodnje? Kje je njeno mesto v tem prostoru in na kakšnem področju bi ta inštitut moral postati nepogrešljiv?
Herta Maurer-Lausegger: Geografsko se nahajamo sredi dvojezičnega ozemlja Koroške. Smo na stičišču Alpsko-jadranskega prostora, v katerem je poznavanje jezikov in kultur ključnega pomena. Ob razmišljanju o mestu slovenistike in slavistike v našem prostoru se vedno znova spomnim besed, ki nam jih je prepričljivo polagal na srce naš učitelj in profesor na graški univerzi, danes že pokojni Erich Prunč: »Usposabljajte se jezikovno v slovenščini, pa tudi v drugih slovanskih in neslovanskih jezikih, vse to vam bo v življenju koristilo. Skrbite mi tudi za razvoj in obstoj slovenščine na Koroškem. Slovenska narečja so zelo ogrožena.« Osrednja skrb slavistike mora biti usposabljanje mladih, ki bodo sousmerjali razvoj na vseh področjih našega življenja, potrebno je znanje jezikov in poznavanje strok. Masterski študij celovške slavistike obsega bosanščino/hrvaščino/srbščino, slovenščino in ruščino (težišče si izbere študirajoči sam), in slovenščino dodatno še kot pedagoški študij. Vsi ti jeziki so danes del koroške stvarnosti. Študij slavistike naj bi bil tako le odskočna deska za različne dejavnosti.

Vincenc Gotthardt