V nebesih si med svetimi, katerih imena niso navedena v koledarju, si predstavljam tudi tisto dobro in verno ženo, ki je svoj god do konca življenja obhajala na datum kakor pred zadnjo prenovo (cerkvenega) koledarja. Na njo mislim, ker si želim, da bi praznik vseh svetih obhajali kakor v času sv. Krizostoma 13. maja. Tako bi bil ločen od dneva spomina vseh vernih rajnih.

Ali niste zbegani, ko na praznik vseh svetih mašna besedila govorijo o slavi svetnikov, teh vseh živih v nebesih, naše misli pa so bolj ali manj usmerjene h grobovom naših rajnih? Nekateri med sv. mašo upajo, da ne bo trajala predolgo, ker hočejo po končanih obredih še pravočasno dospeti v drugo faro, vsaj za škropljenje grobov sorodnikov, ki so tam pokopani. Večji časovni razmah med praznikom vseh svetih in spominom vseh vernih rajnih bi mogel olajšati obhajanje prvega in drugega, pa ne pride v poštev.

Pridigarji iščejo primerne besede, kako bi uskladili razpetost med nebeščani in (pod)zemljani. Kako bi misli poslušalcev dvignili kvišku, ko so oči usmerjene k zemlji. Smiselno je pomisliti na to, da so med svetimi v nebesih tudi rajni sorodniki. Štejejo k tistim neštetim svetim, katerih imena niso zapisana v koledarju svetnikov, so pa zapisana v knjigi življenja v nebesih. Saj je to tudi namen praznika »vseh« svetih: da se veselimo teh neimenovanih (tudi naših) svetih in njihove sreče ter njihove priprošnje za nas pri Bogu.

Sveti – kdo so? Apostol Janez sliši vprašanje: »Kdo so ti v belih oblačilih?« Dobi za odgovor: »To so tisti, ki so prišli iz velike bridkosti in so oprali svoja oblačila ter jih očistili z Jagnjetovo krvjo.« Jezus je rekel svojim učencem: »Na svetu imate stisko, toda bodite pogumni: jaz sem svet premagal« (Jn 16,33). Svet je premagal s tem, da je iz ljubezni do nas in s pokorščino do Očeta vzel prostovoljno vso bridkost nase in pretrpel smrt na križu ter vstal od mrtvih. Stiske ni odpravil, marveč ji je vzel zmago, jo je premagal. V zakramentih Cerkve nam moč njegove krvi daje delež pri njegovi zmagi. Kdor tako »zmaga, mu bom dal, da sede z menoj na moj prestol« (Raz 3,21).

Sveti – kdo so? Poglejmo odgovor, ki nam ga daje pri sv. maši druga evharistična molitev. V imenu vseh navzočih mašnik po povzdigovanju prosi nebeškega Očeta: »Spomni se nas vseh, da bomo v nebeškem življenju skupaj z božjo Materjo Devico Marijo, s svetim Jožefom, z apostoli in vsemi svetimi, ki so živeli v tvoji ljubezni.« Sveti – kdo so? To so tisti, ki so živeli v božji ljubezni! Kako lep odgovor na vprašanje, kaj je svetost! Vsi krščeni smo poklicani k svetosti, poklicani, da živimo v božji ljubezni. Zato nam pravi Kristus: »Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil. Ostanite v moji ljubezni!« Kako ostanemo v njegovi ljubezni? »Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem se tudi jaz držal zapovedi svojega Očeta in ostajam v njegovi ljubezni.« Zakaj govori Jezus o zapovedih? »To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno« (Jn 15,9-11). Ljudje, ki se zavedajo božje ljubezni in jih to priganja, da primerno odgovorijo, imajo v globini svoje duše mir, ki ga svet ne more dati. Ta mir daje tudi veselje, ki ga svet ne more dati. Dopolnjeno bo to veselje v nebesih.

Valentin Gotthardt