O očeh velikokrat pojejo pesmi, opevajo mlade oči, tople oči, iskre v očeh. V adventnem času se trudimo, da bi videli globlje, da bi videli dlje in bolje na duhovnem področju. Pravimo, da so oči ogledalo duše. V vsakdanjem življenju spoznavamo, kako smo odvisni od naših oči, kako zelo pomemben je dober vid. Za to že dolga leta skrbi očesna zdravnica Brigitte Einspieler-Urban, ki je znana tako po svoji strokovnosti kot tudi po svoji prijaznosti.

Že dolgo je v tej stroki, svojo ordinacijo ima skoraj 20 let, pred tem je petnajst let delala v bolnišnici. Ljudje se kar bojijo, da bo šla kmalu v pokoj, ker so tako zadovoljni z njo. Od 1. oktobra ima v ordinaciji dvojno prakso, uvaja mlado kolegico, ki z njo dela en dan v tednu. Tako predaja naprej svoje bogato znanje. Že ko je šla študirat medicino, je Brigitte Einspieler-Urban vedela, da bi rada postala očesna zdravnica. Veselila se je, da je dobila možnosti za to izobrazbo, saj to ni bilo samoumevno, še sploh ne zaradi tega, ker je koroška Slovenka. Izobraževanje ji je ugajalo že od prvega dne. Poleg splošnega znanja in znanja o očeh ter boleznih oči je potrebno tudi kirurško znanje. Oči so tako zahtevno področje, da tudi izobrazba še po zaključenem študiju medicine traja dolgo.

Brigitte Einspieler-Urban v svoji ordinaciji seveda najbolj gleda na oči, a želi videti tudi človeka v celoti. »Poslušam, kaj mi ljudje povedo. Vprašam jih, kako živijo. Govorimo tudi o kulturi in o politiki,« pripoveduje. Vsi vedo, da je koroška Slovenka in s tem nihče nima težav. »Če za tem stojiš, kar si, nimajo kakšnih problemov, le strokovno dober moraš biti.« Slovensko govoreče vedno pozdravi in pokliče v slovenščini.

Sodobni čas ima velik vpliv na oči. Med mladimi je več kratkovidnih. »Če dolgo delaš v bližini ekrana, je treba vedno znova narediti odmore, da se lahko oko malo spočije in potem se lahko spet dalje dela,« svetuje očesna zdravnica. Vedno več je kratkovidnosti zaradi dela v bližini ekranov, a ne zaradi ekrana samega, temveč zaradi majhne razdalje.

Brigitte Einspieler-Urban je odraščala v Goričah in tudi zdaj živi tam, saj sta si z možem sezidala hišo. Šolo je obiskovala v Žitari vasi, nato je obiskovala Slovensko gimnazijo, pet let še v popoldanskem času. »Moja sestra in jaz sva bivali v Mohorjevi v domu. Dopoldne so na nas pazile šolske sestre, popoldne je bil pouk. Leta 1977 sem maturirala. Že vedno sem rekla, da grem študirat medicino, sploh nisem prišla na idejo, da bi začela kaj drugega.« Na Dunaju je spoznala bodočega moža. Tudi Slavko je Korošec, a srečala sta se šele ob študiju, saj sta oba bivala v študentskem domu. Nato sta ugotovila, »da je bila njegova mama doma blizu nas, potem pa se je poročila v Zgornjo vesco.« Tako je že vedno obiskoval prireditve v Žitari vasi in sploh si ni mislil, da bo kdaj tudi sam sodeloval v tem kulturnem društvu. Zdaj je Slavko Einspieler že 24 let predsednik SPD Trta.

Sin Roman se jima je rodil že med študijem. »Zraven je že bil, ko sem imela zadnje izpite na Dunaju,« razlaga Brigitte Einspieler-Urban. Morda se je prav zaradi tega tudi sam odločil za medicino. Roman je zdaj zdravnik internist, z ženo živi v Gradcu. Hčerka Ana študira v Celovcu. Med seboj so vsi v družini zelo povezani in to ji je zelo dragoceno. V življenju opaža, da se dobrota vedno povrne. Leta 2017 je močan vihar odnesel streho njihove hiše, z možem sta se morala za eno leto preseliti v Staro vas, da so lahko doma vse popravili. Hvaležna pa sta bila za to, koliko ljudi ju je klicalo, če potrebujeta pomoč in koliko ljudi je ponudilo prostor za bivanje.

Tudi politični parket ji ni neznan, dobri dve periodi je bila v Žitari vasi v občinski politiki, takrat v Enotni listi. Povezovanje z ljudmi ji je dragoceno, zelo radi obiskujejo prireditve, doma in drugod. Ko je hčerka igrala v gledališki skupini, so imeli priprave v Ankaranu. Potem so se vozili po koroških krajih, da so si ogledali tudi ostale skupine, s katerimi so navezali prijateljske stike. Prav to, da se poznajo med seboj, se ji zdi prednost koroških Slovenk in Slovencev. »Na Dunaju so drugi študenti spraševali, zakaj se pa vi vsi poznate med seboj,« se spominja.

Upa, da se bo zdravstvena situacija v svetu kmalu umirila, posebej ji je kot zdravnici hudo in se ji zdi nerazumljivo, da ljudje demonstrirajo. To se ji ne zdi prava pot, ker vprašanje ni, kdo je kriv za sedanjo situacijo, temveč kako naj skupaj pridemo iz nje. Sicer pa misli, da bi ljudje imeli veliko drugih razlogov za demonstriranje, na primer za okolje ali za dobro živali. Sama se je udeleževala demonstracij za pravice koroških Slovencev. Ko je nato dobila službo v bolnišnici, ji je direktor prvi dan dejal, da naj zdaj več ne demonstrira – in sploh ne v prvih vrstah.

Velikih želja nima, da bi se le v družini tudi naprej dobro razumeli. Hvaležna je, da še ima mamo. Mamina sestra se je poročila v nekdanjo NDR in prav ona je spodbudila posebno družinsko srečanje, saj se je bala, da bodo drugače izgubili stike. Brigitte Einspieler-Urban z družino, njena sestra in brat z družinama ter sestrična se vsako leto srečajo v eni od evropskih prestolnic. Kam bodo šli, določi žreb. Razen na začetku, najprej so se morali srečevati v Budimpešti, tja so smeli priti tudi iz NDR. Vedno obiščejo ali državno glavno mesto ali pa evropsko prestolnico kulture. Za naslednje potovanje so izžrebali Sarajevo in veselijo se, ko bo to mogoče.

Za konec še vprašanje očesni zdravnici, če je kaj na tem, da korenček pripomore k zdravim očem. Nasmeje se in odgovori, da če želimo, da korenček izkoristi vitamine, je zraven potrebnega nekaj olja. Za oči je dober ravno toliko kot vsa ostala zdrava prehrana. Pomembni so tudi vsakoletni pregledi oči in da skrbimo zase – za dušo in telo.

Mateja Rihter