»Zakaj pa gledaš na telefon?« sprašuje eden izmed mladih pevcev. »Ker iščem besedilo,« odgovarja drugi. In res – tudi Stanko Polzer je doživel, da je kdaj kdo pogledal na telefon, ko je bilo treba iskati besedilo. In dobil je dobro idejo za spletno pesmarico. Stanko Polzer je zbral okoli 500 slovenskih pesmi, ki so v aplikaciji Venec slovenskih ter na spletni strani venec.slovenskih.at dostopne v najrazličnejših oblikah (note, besedilo, recitirano besedilo itd.).

To aplikacijo, ki je nastala v okviru projekta Slovenščino doživeti, so na letošnjem koncertu Koroška poje podrobneje predstavili – kako drugače kot s petjem. Združenim pevskim zborom, ki so letos nastopali, se je pridružil Trio Drava. Dirigiral je kdo drug kot Stanko Polzer.

Zbori na Koroška poje 50+1

mladi akzent iz Ledinc

Prvi zbor, ki je danes z nami, je mladi akzent iz Ledinc. Skupina je bila ustanovljena leta 2015 in je del Slovenskega kulturnega društva Jepa-Baško jezero, ki deluje v tržni občini Bekštanj. Skupino vodi Veronika Lesjak.

Mešani pevski zbor Peca iz Globasnice

Pevke in pevce iz Globasnice so se leta 1958 podali na skupno pevsko pot z domačim organistom in skladateljem Janezom Petjakom, od leta 1975 prepevajo pod imenom Mešani pevski zbor Peca. Janez Petjak je zbor vodil 31 let. Od leta 2010 pevci in pevke izpod Pece pojejo pod taktirko učiteljice glasbe Petre Straunik.

Kvartet Oisternix iz Zahomca

Začetki Kvarteta OisterniX iz Zahomca segajo v leto 2015. Takrat so prepevali še v mladinskem zboru 'Young Oisternig' in se po naključju našli v tej zasedbi, ko so zapeli nekomu za rojstni dan. Ker se jim je zdelo, da ni tako slabo, je nastal Kvartet OisterniX. V skupini pojejo Sophia in David Zwitter ter Sandro Wanker in Carmen Andritsch.

Vokalna skupina Lipa iz Velikovca

Vokalna skupina LIPA je bila prvotno ustanovljena v letu 1989, po nekajletnem premoru je leta 2010 ponovno začela prepevati v novem pevskem sestavu. Pevke in pevci skupine Lipa prihajajo iz raznih krajev v okolici Velikovca in iz Velikovca samega. Od leta 2010 naprej jih vodi glasbeni pedagog Dominik Hudl.

Mešani pevski zbor Danica iz Št. Primoža

Leta 1912 ga je ustanovil slepi organist Andrej Mičej. Po drugi svetovni vojni je zbor prevzel Hanzej Kežar, ki je bil nad 45 let duša pevskega delovanja. Od leta 1992 ga vodi Stanko Polzer. Glavno nalogo zbor vidi v ohranjanju in podajanju slovenske narodne in umetne pesmi. Sodeluje tudi pri raznih pevskih tekmovanjih, tako je leta 2012 postal tudi »Koroški zbor leta«.

Moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice

Ustanovljen je bil v daljnem letu 1966 in nosi ime po pokojnem duhovniku in kulturnem delavcu, ki je pomembno zaznamoval slovensko kulturno delovanje v Gorici v povojnih letih. Sestavljajo ga pevci iz Gorice in okolice in tudi iz sosednje Slovenije. Moški pevski zbor Mirko Filej vodi od samega začetka Zdravko Klanjšček.

Dekliški zbor 1. letnika Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani

Dekliški zbor 1. letnika Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani je »star« komaj šest mesecev, saj ga sestavljajo pevke, ki so jeseni postale dijakinje te klasične gimnazije v Ljubljani. V Dekliškem zboru 1. letnika letos poje 92 deklet. Zbor vodi Marjetka Kozmus.

Moderatorja: Brina Kušej in Jan Krivograd

»Želim si, da bi mladi vztrajali pri delu za kulturo, Krščanski kulturni zvezi pa, da bi še naprej skrbela za zborovsko dejavnost, s katero se ohranja naša slovenska pesem!« Nužej Tolmaier

»Pri Zwittrovih v Zahomcu zapojemo spontano, obvezno pa za božič, rojstne dneve in za žegen. Petje na Zilji ima bogato tradicijo.« Gitta Zwitter

»Prijateljstva v društvih in pevskih skupinah so zelo pomembna in posebna, ker vsi delimo ljubezen do glasbe in petja.« Klara Kuchling

»Če je za koroškega človeka nekaj sveto, je to njegova pesem, ki na najlepši način odraža dvojni izvor naše raznolike kulture. Naša pesem, katere slovensko obarvan melos zazveni v obeh deželnih jezikih, se je zapisal v naše srce in naš um. V zavesti te skupne kulturne dediščine je pesem most med slovensko govorečim in nemško govorečim sosedom v deželi. V skupnem prepevanju spoznavamo drug v drugem svoje, iz distance nastajata bližina in zaupanje. V tem smislu koroška pesem svoje doprinese k mirnemu sožitju v naši skupni domovini.« Hans Mosser

»Slovenska pesem je temelj našega kulturnega ustvarjanja. S ponosom jo gojimo tudi danes in v prihodnje, ker nas povezuje, krepi, vedri in tolaži.« Simon Trießnig

»Zborovski pevski FLOW! Nepopisni trenutki polni sreče in miline, ko radostni zapremo oči in si tiho zaželimo, da ne minejo.« Anja Kapun

»Kdo so bili in so velikani naše slovenske koroške glasbe? Matija Ahacelj in Matija Majar, Stanko Vraz in Franjo Kuhač ter Ludovik Kuba, Janez Scheinigg, Janez Modrič, Oskar Dev, Blaže Ranc, Zdravko Švikaršič, Jurij Lulek, Jožef Wertschnig, Franc Rauter. Po drugi svetovni vojni sta zapustila najmočneje sledove pri zbiranju slovenskih pesmi v Avstriji Jerko Bezič in France Cigan, slednji tudi kot zborovodja in glasbeni pedagog. V Št. Jakobu je skladal Anton Nagele, v Rožu in na Zilji je zbiral pesmi Lajko Milisavljevič. Sploh so bili zborovodje močni nosilci slovenske kulture. Hanzi Kropivnik, Pavle Kernjak, Foltej Hartman, Hanzi Kežar, Janez Petjak, Tomaž Holmar, Anton Feinig, Silvo Mihelič, Franci Čertov, Anton Mucher, Šiman Wrulich, Jožko Kovačič, Mirko Lausegger, Jože Ropitz, Valentin Polanšek, Lajko Milisavljevič in Hanzi Gabriel kot tamburaš prve vrste.

V današnji čas segajo objave in posnetki pesmi glasbenikov in glasbenic, ki so po osnovni izobrazbi na koroški slovenski Glasbeni šoli zaključili študije na glasbenih univerzah, mdr. Roman Verdel, Stanko Polzer, Sandra Lampichler, Sonja Koschier, Anja Kapun, Edi Oraže, Bruno Petrischek kot štajerski Slovenec. Predvsem pa je slovenska pesem navdihnila razne zborovodje od Podjune do Zilje. Vsem njim je bila slovenska pesem v veselje in ponos, kakor tudi številnim ljudskim pevcem. In na drugi strani Lenčka Kupper in Hanzi Artač. Hvaležen sem, da sem smel deliti z mnogimi od njih nekaj časa (skupnega) prepevanja in želim, da se mladi naučijo živeti s kulturo in postanejo zavedni in ponosni Korošci.« Bertej Logar

Glasbena oziroma zborovska revija »Koroška poje« je 50+1, lahko bi rekli, da je Koroška poje dosegla zrela leta.

Pogled nazaj nam razkrije marsikaj: rojena v nemirnih 70-ih letih; potem je v 80- in 90-ih letih večkrat bila predolga (nekateri se tega še predobro spomnijo). Potem spet bolj ali manj uspeli poskusi, skoncentrirati celotno zadevo na 1 in pol ure. In sedaj že več let nekako pametna srednja pot pri dolžini pevske revije.

Tudi vreme je vedno vplivalo na obisk: prvi brezoblačni topli konec tedna v marcu je – vsaj po moji presoji – tudi vplival na obisk.

In potem različni sporedi samospevi, ansambli, večji in manjši zbori. Koroško petje: včasih sramežljivo, včasih ljubezensko veselo, včasih celo trmasto: »Obstali bomo.«

Letošnja prireditev je prinesla nekaj optimizma. Ustvarjalnost Veronike Lesjak in mladi akcent iz Ledinc.

Potem Mešani zbor Peca iz Globasnice tudi z eno spominsko pesmijo Janezu Petjaku. Kvartet Oisternix iz Zahomca z vedno simpatičnimi obrazi in skoraj ziljsko himno »Pr Zile rožce rastajo«.

Vokalne skupine »Lipa« iz Velikovca se spomnim še iz časov skromnih začetkov; sedaj so odložili vso plahost.

Mešani pevski zbor Danica je z vztrajnim in tihim delom dosegel že kvaliteto, ki precej preseže vrsto nemških zborov.

Pesem o vigredi, ena naših najbolj priljubljenih pesmi, je še posebej v solističnem delu dosegla sto točk.

Moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice ohranja prej morda bolj cenjeni krepko možati zvok. Ob poslušanju se spomniš, da je bilo prej (po občutku) več moških zborov, kot jih je danes. Neverjetno, Zdravko Klanjšček vodi zbor že od ustanovitve v sedemdesetih letih preteklega stoletja naprej.

Poklon Koroški je bila njihova tretja pesem »Kaj bi jaz tebi dav.«

Dekliški zbor 1. letnika škofijske gimnazije v Ljubljani pod vodstvom Marjetke Kozmus že optično odžene vsako malodušje. Napolnili so ves oder Doma glasbe. Primerno je bilo, da so zasedli tudi časovno večji delež od ostalih zborov. Tri slovenske ljudske ter sprehod po Ljubljani sta v obliki vinčkov odgnali vsak strah pred prihodnostjo.

Zaključni del koncerta je bil rezerviran za velik podvig Stanka Polzerja in Krščanske kulturne zveze, namreč prvi spletni pesmarici z naslovom »Venec sproščeni in simpatični glasbeni predstavitvi tega projekta, kjer je sodeloval tudi Trio Drava iz Borovelj. ….

Andrej Feinig