Svečnica – praznik Jezusovega darovanja v templju – je za faro Vogrče poseben praznik. Ne samo, da na ta praznik blagoslavljajo sveče – ohranila se je lepa šega, da pojejo »svečnico«. Moški iz cerkvenega zbora in še drugi ohranjajo stoletno šego živo tudi v današnjih dneh.

Pevci ob dveh popoldnevih obiščejo vse hiše na vasi, zapojejo in voščijo »srečo, zdravje in po smrti pa sveto nebo.« Vaščani so veseli obiska, pesmi in voščil. Pri obisku mlajših družin mora duša običaja predsednik kulturnega društva za Vogrče in okolico Lojz Kerbitz včasih razložiti pomen in namen petja, ponekod pa tudi prevesti slovensko besedilo pesmi v nemščino. Če so nekdaj za zapeto pesem prejeli pevci »okroglo klobaso«, se jim ljudje danes zahvalijo s finančnim darom, ki ga pevci namenijo za dober namen. »Včasih je potreba v domačem kraju, včasih pa oddamo denar v misijone,« pravi Lojz Kerbitz, ki že več kot 40 let sodeluje pri prepevanju svečnice. Vesel je, da se moški skupini vsako leto pridruži kak mlad pevec. Ohranitev starodavne šege ima za majhno faro tudi združevalni pomen. »Ljudje ne gredo več »v vas« k sosedu. Zato je prav, da se ohrani ta šega.« Ko pevci odpojejo pesem »Samo jutro sviečnca, ko je Marija v cierkev šva,« so po hišah deležni prisrčnega sprejema in pogostitve. In takrat zapojejo še marsikatero domačo pesem. Pesem združuje pevce in vaščane. Prisrčne povezanosti med vaščani je še posebej vesel predsednik Lojz Kerbitz, ki za letošnje poletje z vaščani spet pripravlja predstavo na prostem. In tudi tam se bo čutila povezanost med vaščani.

Micka Opetnik