Organisation / Organizacija

Nedelja

»Upaj si in naredi kaj« 

Oseba v žarišču: Alexander Mann

Bildunterschrift (Bildrechte sind zwingend anzugeben!)
Alexander Mann (Photo-Baurecht)

V soboto je potekala mednarodna konferenca TEDx Celovec. Z Alexandrom Mannom smo se pogovarjali, kako je svetovna znana prireditev sploh prišla v Celovec, pa o njegovih zanimivih potovanjih po vsem svetu in o podjetniškem duhu, ki mu ga ne manjka.

 

Zgodilo se je slučajno. Alexander Mann je bil projektni menedžer pri Slovenski gospodarski zvezi. »Srečali smo se pri Benjaminu Wakounigu, ker je želel ustanoviti mladinsko organizacijo SGZ mladina. Na prvi klavzuri je vsak od mladih sam zapisal, kaj hočemo doseči. Moja edina točka je bila: TEDx mora priti na Koroško,« se spominja. Vsi v skupini so ga podprli. Ko je na seji enega izmed Interregovih projektov razložil, da ne mine niti en dan, ko ni na svetu en TEDx, da je stran s TED govori druga najbolj obiskana spletna stran v Ameriki in da se video posnetki govorcev predvajajo na univerzah, je s svojo predstavitvijo sodelujoče tako navdušil, da so priskrbeli sredstva, SGZmladina pa je prevzela organizacijo. Marko Haschej postal kurator in to nalogo uspešno opravlja še danes. Alexander Mann je kot podjetnik z ogromno mrežo znancev dobro vedel, kako nagovoriti ljudi in predvsem kako ravnati, da TEDx v Celovcu ne bo samo enoletna zgodba, ampak bo rastel in se razvijal. Letošnja prireditev, sedma po vrsti, je bila razprodana. Nihče od tima, v njem so ljudje iz trinajstih različnih držav, ne dobi plačila. Tudi Alexander Mann še pomaga in vsako leto komaj čaka na ta inovativni dogodek, a ko je videl, da je zgrajen močan in zanesljiv tim, se je nekoliko umaknil. Nekaj izpustiti, ko to postaviš na trdne temelje in ko se vidijo uspehi, je lastnost, ki jo zmorejo le veliki ljudje. Alexander Mann je velik človek – tako in drugače. Njegov moto je: Biti odprt do ljudi, vseeno katere religije so in kakšno barvo kože imajo. Ne mara predalčkanja ljudi in bistveno zanj je videti čez horizont. Nekaj tega je zagotovo podedoval od staršev, ki so tudi zelo odprti. Pri dvanajstih letih so ga poslali za nekaj tednov v Ameriko, pri trinajstih pa v Malezijo. Starši so njegova potovanja vedno podpirali, zato pravi: »Če se kdo razburja nad mladino, naj se razburja nad starši.« Ko je pri 18-letih prepotoval celo Kanado, je tam spoznal toliko ljudi, da bi lahko na poti okoli sveta v vsaki državi bival pri kakšnem znancu. O svoji življenjski poti je pripravil govor za TEDx Pannonia na Gradiščanskem z naslovom: Upaj si in naredi kaj. 

Alexander Mann je lokalni reprezentant za organizacijo AustrianStartups. Start-up je novo ustanovljeno podjetje z inovativno idejo ali produktom. Sodeloval je v programu mentorstva ENPACT, da bi takšna podjetja iz Evrope pridružili tistim iz severne Afrike. S tem je obiskal med drugim Tunizijo, Egipt in Jordanijo. Pomembno se mu zdi, da ni na potovanju nič turističnega, želi si le, da se lahko pogovarja z mladimi, da ustvarjajo glasbo (jam-session) in skupaj kuhajo, saj to kot absolvent Višje šole za gospodarske poklice v Št. Petru dela zelo rad. V Jordaniji je celo učil, kako se pripravijo koroški sirovi krapi. 

Soustanovitelj dveh prireditvenih nizov je: Začinjena miza in Change the box, kjer so v ospredju gospodarske teme in teme za splošno razgledanost ter širše mišljenje. Med drugim je organiziral srečanje z muslimani na Koroškem. Zdi se mu pomembno, da mladina ni samo konformna, ampak stopi na plin. Ko se je vrnil na Koroško, se je odločil: »Če bom tu živel, želim Koroško sooblikovati v to smer, da bom rad ostal tukaj.« Kot opaža, med mladimi velja, da se je zaradi tukajšnje mentalitete zelo težko vrniti na Koroško, saj je premalo odprtega duha in podjetniške miselnosti, ki se mu zdi zelo pomembna. Trenutno ima štiri podjetja, ukvarja se svetovanjem, dela pohištvo iz kartona The thinKing in ima tiskarno. Je član gospodarsko-političnega sveta dežele Koroške in se trudi, da vedno pove, kar misli. Da to ni najbolj priljubljeno, tudi ve. Sam se vidi kot Evropejec in zato ga zelo moti, ker še vedno kontrolirajo ljudi, ko se peljejo iz Slovenije v Avstrijo. Ima dolgoročne vizije za razvoj Alpsko-jadranske regije, tudi s trilateralnim podjetniškim ekosistemom. Najraje sodeluje z ljudmi, ki so, tako kot sam, polni vizij, idej in sanj. Sicer pa se večkrat prepusti spontanosti in zaradi tega vprašanje: »Kje se vidite čez deset let?« zanj nikakor ni prišlo v poštev. A prepričan je: »Dobre stvari se zgodijo, če pozitivno razmišljaš.«

Mateja Rihter