Organisation / Organizacija

Nedelja

Umrl je Hanzi Gabriel

Že nekaj let smo pokojnega Hanzija pogrešali ob raznih prireditvah na Dunaju. Tokrat pa je prišla od njegovih sopotnic in sopotnikov žalostna vest, da je po težki bolezni umrl v 81. letu starosti.

Bildunterschrift (Bildrechte sind zwingend anzugeben!)
Hanzi Gabriel je umrl v 81. letu starosti. (Nedelja)

Potrt in žalosten se spominjam mladostnih let, ko sva se spoznala in postala prijatelja. V svojih otroških letih je moral s svojo mamo zapustiti svoj rodni dom, ko so njega in njegovo mamo Cilko pregnali v taborišče v Frauenaurach, kjer smo z mnogimi družinami koroških Slovencev z Zilje, iz Roža in Podjune trpeli v izgnanstvu.

Obisk glasbene šole na Kamnu nama je šest mesecev dolgo približeval glasbeno stroko. Na sporedu je bilo učenje klavirja, orgel, tamburic, zborovsko petje in še kaj, kar sta nam posredovala France Cigan in Silvo Mihelič. Pa tudi liturgija je bila v središču predavanj, ki so jih imeli Alojzij Luskar, Rudolf Blüml in Tomaž Holmar.

Hanzi Gabriel nas je navduševal za »nogomet«, namizni tenis in igranje »šaha«. Obiskali smo slepega organista Andreja Mičeja v Št. Vidu v Podjuni. Peljal nas je v cerkev, razlagal igranje orgel in petja, nato pa smo na njegovem domu z njim igrali šah.

Doma v svoji fari je prevzel orglanje in vodil cerkveni zbor. Poleg tega je ustanovil tamburaške zbore v Št. Janžu v Svečah, v Št. Jakobu v Rožu in v Celovcu. Nepozaben ostaja nastop združenih tamburaških zborov pod taktirko Hanzija Gabriela na mladinskem dnevu v Šmarjeti v Rožu leta 1962.

Ko je bil Hanzi Gabriel tajnik Krščanske kulturne zveze, je treba omeniti dva posebna dogodka. Maja leta 1962 je bila ob 20-letnici pregnanstva prva skupna spominska prireditev koroških Slovencev v spomin na pregon. Najprej je škof Jožef Köstner daroval v stolnici sveto mašo, nato pa je bila kulturna prireditev v Domu glasbe. Nastopili so mešani in moški zbori Krščanske kulturne zveze in Slovenske prosvetne zveze. Združene zbore sta vodila Hanzi Gabriel in Folti Hartman.

Drugi dogodek, povezan s Hanzijem Gabrielom, pa je bil prvi gledališki praznik 8. decembra v Mestnem gledališču v Celovcu. Gostovali so igralci SPD Rož z igro Miklova Zala v režiji Vinka Zaletela. Med odmori je Hanzi Gabriel v orkestrskem prostoru dirigiral združene tamburaše iz Št. Janža, Sveč ter dijakov in dijakinj Heimlingerja in Mohorjeve.

Na Dunaju je Hanzi Gabriel bil ustanovni član Dunajskega krožka, ki mu je predsedoval Feliks J. Bister. Tudi tam je bil gonilna sila, da je prišlo do ustanovitve tamburaške skupine Fermata.

Seveda je Hanzi Gabriel ustregel prošnji Dorice Sabotnik in ji pomagal ustanoviti tamburaško skupino v Hodišah. Prav tako je s svojim strokovnim znanjem podpiral tudi tamburaše v Ločah, ki sta jih ustanovila Erika in Joško Wrolich. Tudi v svojem domačem kraju v Št. Janžu je bil mentor, ko so poživili tamburaško dejavnost. Tudi pri tamburaški skupini Tamika v Železni Kapli je bil dolga leta njihov mentor.

Dolga leta je Hanzi Gabriel zbiral dokumentacijsko gradivo o pregonu koroških Slovencev. Na koncu tega projekta je ob sodelovanju Feliksa Bistra, Joška Bucha in Hanzija Omana nastala razstava, ki jo je oblikoval umetnik Karl Vouk.

Ob vsej tej dejavnosti pa sem občudoval, kako vestno in skrbno je raziskoval tamburaštvo na Koroškem. Leta 2005 je izdal pri Krščanski kulturni zvezi skupaj z Vlasto Lokar Lavrenčič obsežno dokumentacijo Po sledeh tamburaštva na Koroškem (ponatis 2011).

Nužej Tolmaier

Vsestranski glasbenik in organizator

Hanzi Gabriel, Unčarjev iz Št. Janža v Rožu, je pionir tamburaštva na Koroškem. Mladi talentirani fant iz Št. Janža se je šolal najprej v klavirski šoli v Borovljah, nato v orglarski šoli v Kamnu in na celovškem konservatoriju. Ko je konservatorij končal leta 1964, je šel na Dunaj in se vpisal na Akademijo za cerkveno glasbo. Že kot študent se je kot substitut zaposlil na Državni operi, če so tam potrebovali močnejši zbor, npr. za Wagnerjeve opere. Po končanem študiju pa se je udeležil avdicije v Theater an der Wien, kjer je bil sprejet v zbor in je bil tam zaposlen celih sedemnajst let.

Od leta 1960 do leta 1964 je bil tajnik Krščanske kulturne zveze in vodil izredno uspešne Rožanske fante.

Leta 2009 je prejel Metron, najvišje odličje gradiščanskih Hrvatov, ki cenijo njegovo prijateljstvo in tamburaško sodelovanje, odlikoval ga je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, leta 2010 je prejel Tischlerjevo nagrado KKZ in NSKS, ki sta se mu s tem oddolžila za doprinos h kulturni beri koroških Slovencev, in to kljub ogromni geografski oddaljenosti.

Planyavsky o Hanziju Gabrielu

Andrej Feinig nas je opozoril na prijateljstvo med Petrom Planyavskym in Hanzijem Gabrielom. Peter Planyavsky piše v svoji avtobiografsko navdahnjeni knjigi »Toccata und Fluege«, sedaj že v drugi nakladi, o svojem prijateljstvu z mladim Hanzijem Gabrielom. Njega je namreč vprašal, če bi skupaj orglala pri mašah v fari Neu-Ottakring in Hanzi Gabriel je pristal na to. Tole je Planyavsky zapisal o glasbenem velikanu: »Hanzi Gabriel je vedno ostal koroški Slovenec in to zapišem kot pohvalo. Tudi v dunajskem eksilu je ostal avtentičen.«

Iz žalne izjave Slovenskega inštituta na Dunaju

Njegovo delo kot organizator in mentor številnih tamburaških in pevskih skupin na Koroškem in pri gradiščanskih Hrvatih je – poleg več desetletnega strokovnega vodstva tamburaške skupine Fermata – neprecenljivi doprinos k promociji slovenske kulture v Sloveniji in v zamejstvu ter plodoviti glasbeni vzgoji mladine tudi na Dunaju. Za svoje delo je bil odlikovan s Tischlerjevo nagrado in Metronom. Cenjen je bil za svojo odprtost, prijateljstvo, zvestobo in zanesljivost. Glas s srcem in dušo glasbi predanega koroškega rojaka je utihnil – za vedno!

Poslovitev na Dunaju

Poslovitev pokojnega Hanzija Gabriela bo v petek, 6. avgusta, ob 15. uri v Feuerhalle, Simmeringer Hauptstraße 337 (nasproti glavnega vhoda v centralno pokopališče).

Maša za Hanzija Gabriela v Št. Janžu v Rožu

V petek, 13. avgusta, bo daroval župnik Polde Zunder v farni cerkvi v Št. Janžu v Rožu za rajnega sveto mašo. Sodelovali bodo tamburaši iz Roža in Železne Kaple ter cerkveni zbor. Za Krščansko kulturno zvezo bo spregovoril Janko Zerzer.