»Dečki s Plešivca« Tako se je imenoval šolski zbor na Plešivcu, kjer je Albert Krajger obiskoval gimnazijo in pri strogem dirigentu spoznaval klasično glasbo.

Sploh je bil Plešivec zanj kovačnica glasbene poti. V 5. razredu gimnazije je s sošolci ustanovil »rock ansambel«, glasba in prijateljstvo še danes povezujeta takratne gimnazijce, ki vsako leto odigrajo vsaj dva koncerta.  Na plešivški gimnaziji pa je prepeval tudi v fantovskem oktetu (sodelovali so trije Slovenci), ki je uspešno prepeval na mladinskem dnevu v Selah.

Glasbena pot Alberta Krajgerja, ki je pevsko nadarjenost podedoval po starših, se je od mladih nog širila in ga vodila v razne glasbene formacije od Bellamies prek Katarinskih fantov do Tria Korenika. Medtem ko je z glasbenimi skupinami gostoval v številnih krajih Avstrije, Slovenije in Italije, je svoj glas in zborovodske veščine namenil šmihelskemu cerkvenemu zboru Gorotan. Leta 1989  je po legendarnem šmihelskem organistu Miheju Sadjaku prevzel zbor in s pevci začrtal novo pevsko dobo. Z obiskom zborovodske šole, pevskih seminarjev in šolanj si je pridobil dodatno znanje, da je z zborom začel intenzivno vaditi. Z rednimi vajami in pevskimi seminarji je zborovodja Albert Krajger popeljal šmihelske pevce do velikih uspehov. Dve zgoščenki (Ki jo poje Gorotan in Žalostinke) in prejem Palestrinove medalje so vidni dokazi doslednega in kakovostnega zborovskega dela.  Šmihelska fara pa se ponaša z zborom, ki vsako nedeljo prepeva pri sveti maši. S prevzemom zborovodske službe je Albert Krajger navadil šmihelske pevce na petje acapella. Začeli so prepevati brez orgel, kar je poglobilo usklajenost skupnega petja in v pevcih je nastal dober čut za intonacijo. Vsakič pa je zborovodja vesel, če se pevcem na koru pridruži organistka Anja Kapun, ki je navajena dirigenta, ima izreden čut za glasbo. Ob takih prilikah zazvenijo orgle in se njihov zvok spoji z glasovi pevk in pevcev. Albert Krajger je ponosen na svoje pevke in pevce, ki čutijo odgovornost za petje in se zavedajo, da je petje pomemben del liturgije. Za njega samega pa je pomembno, da pesem zazveni in so glasovi usklajeni. »Moja naloga pa je, da z zborom interpretiramo pesem tako, kot si jo je zamislil skladatelj.« Ob tem prizna, da »smo Slovenci veliki častilci Marije in zato ene najlepših melodij pridejo do izraza prav v Marijinih pesmih.«

Tako kot se spreminjajo vse umetnosti, se spreminja tudi glasba. Zato Albert Krajger vedno išče nova pota in skuša prepričati pevce, da je tudi moderna glasba lepa. Da bi lahko ubral tudi to glasbeno smer, si želi, da bi se zboru pridružili mlajši pevci. »Vidimo dosežke slovenske Glasbene šole. Te nadarjene mlade moramo vključiti v cerkveno glasbo in pesem,« pravi in se zaveda, da si želijo mladi sodoben pristop. S povabilom mladim  povezuje željo na starejšo generacijo pevcev: »Pojte, dokler vam glas in zdravje dopuščata.«