Organisation / Organizacija

Nedelja

Tradicionalne prošnje procesije pred praznikom Gospodovega vnebohoda

Škof Marketz poziva koroške fare, da priredijo prošnje procesije.

Prošnje procesije (Nedelja)
Prošnje procesije (Nedelja)

V številnih koroških farah pred praznikom Gospodovega vnebohoda, letos 21. maja, potekajo prošnje procesije, te procesije imajo stoletno tradicijo. Ljudje v procesijah hodijo po poljih in prosijo za dobro letino in za varstvo proti nevarnim silam. Tudi letos potekajo te prošnje procesije v številnih koroških farah z upoštevanjem ukrepov, ki jih je sklenila avstrijska škofovska konferenca. Škof Jože Marketz poziva koroške fare, da pripravijo vsaj eno takšno prošnjo procesijo. »Za številne ljudi je to po dveh mesecih morda prva priložnost za skupno molitev,« tako škof Marketz. Poleg tradicionalnih prošenj za lepo vreme in dobro letino, naj bo letos na željo papeža Frančiška v središču tudi molitev proti velikim nevarnostim v življenju. , tako škof. »Molimo letos tudi za konec razsajanja koronavirusa, za številne žrtve te bolezni in gospodarskih in socialnih posledic, za že skoraj štiri milijone ljudi, ki so letos umrli zaradi lakote, in za žrtve vojn, posebej milijonov beguncev,« je pozval škof Marketz, ki bo pripravil prošnjo procesijo na vrtu škofovske rezidence za cerkvene sodelavce in sodelavke.


Tradicija prošnje procesije sega v predkrščanske čase in je prevzela tudi elemente rimskih in germanskih običajev. V krščanstvu so prošnji dnevi in prošnje procesije znane od 4. stoletja, ko so v Rimu uvedli prošnjo procesijo po poljih na god sv. marka (25. april). V poznem 5. stoletju so v Južni Franciji po potresu in slabih letinah imeli tri prošnje dneve pred praznikom Gospodovega vnebohoda, ki so bili povezani s postom in prošnjimi procesijami. To tradicijo je prevzel papež Leo III. v 8. stoletju. Ljudje so prosili Boga za milost, rodovitnost za polja, proti toči, pozebi in drugim neurjem.