Rektor Jože Kopeinig je na začetku vernisaže dejal: »Danes bo čudovit večer.« In res je bil. V Veliki galeriji v Tinjah je lahko pozdravil svojega sošolca Gustava Januša, znanega pesnika in slikarja. Razstava bo na ogled do 25. septembra.

Zlatina Riepl je zaigrala na klavir, Kvartet družine Oraže iz Sel je zapel. Sele so rojstna vas Gustava Januša, ki živi in dela na Breznici pri Št. Jakobu v Rožu. Njegove slike pa so doma po vsem svetu.

Dominik Srienc je predstavil Januša kot besednega ustvarjalca, ki je »ubesedil vse, kar se ga je v življenju dotaknilo,« v poezijo pa je vključil tudi prekoračenje mej »iz zadušljivega ozračja na Koroškem. In obratno: z umetnostjo, s pomočjo peresa in čopiča je v nenehnem iskanju.« Zapisan je ustvarjanju, »v poeziji in slikarstvu, v ateljeju in za pisalno mizo. Dvotir-nost, prepletajoča se vzporednost slikanja in pe-snjenja, ga zaznamuje že od mladjevskih let in celo že od Plešivca naprej. Januš je svoje življenje spremenil v nenehno pesnjenje in likovno delovanje in s tem zarvnil koroško-slovensko malenkostnost in omejenost, ne da bi zatajil svoje korenine.«

»Slike dneva / vzamem s seboj, / ko vstopim v svoj / zaprti očesni prostor.« Gustav Januš

Karl Vouk je predstavil Januša kot slikarja. »Slike dneva – kozmos Januševih barvnih kompozicij – so napolnjene s poezijo tišine, mirujejo same v sebi, so. Vsaka slika nosi tri pečate: datum svojega nastanka, podpis in odtis treh prstov, s katerimi ume-tnik zaznamuje umetnine na zadnji strani.« Vouk je v svojem govoru še povedal, kako ga Januš spremlja v vsakdanjem življenju: »Ko v hladnem času zakurim peč, gledam, kako gorijo polena. Nazadnje se strnejo v žareče lise, podobne tistim, kot jih vidim v Januševih slikah. Na temnem ozadju brezsenčni, žareči, prasketajoči utrinki, ki mi grejejo – dušo.«

Mateja Rihter