V nedeljo, 30. junija, bo komenda na Rebrci zaživela v posebnem čaru.

Ob praznovanju 40-letnice Tedna mladih umetnikov se bo odražala osnovna ideja uspešnice, kjer otroci odkrivajo svoje ustvarjalne sposobnosti. V skupnosti otrok lahko vsak posameznik preizkusi vse zvrsti ustvarjanja, ne le slikanja, tudi gledališko in lutkovno ustvarjanje, ples, gib in nastopanje. Skupaj z umetniki se podajajo otroci naproti novim izzivom in možnostim.

Tudi po 40-ih letih je Teden mladih umetnikov na Rebrci še vedno kraj, kjer otrok začuti, da je dobrodošel v svetu ustvarjalnosti, je pa tudi kraj, kjer skupaj z drugimi otroki odkriva skrite talente in nove prijatelje. Teden odlikujejo domačnost, slovenski jezik ter prisrčnost med umetniki, vzgojitelji in otroki.

Pogovor z lutkovno ustvarjalko Bredo Varl

Z umetnostjo odkrivati samega sebe

Tedni mladih umetnikov na Rebrci nosijo vaš umetniški rokopis. Kaj je bilo za vas vsako leto znova izziv za vsebinsko kompozicijo tedna in zaključne prireditve. Kaj ste želeli posredovati in ustvarjati z mladimi?
Breda Varl: Osnovna ideja je bila in je še vedno s kreativno igro otrokom posredovati vsebino, neko temo, ki jim je na tej starostni stopnji sprejemljiva in razumljiva. Ljudje smo ustvarjalna bitja in prav vsakemu izmed nas je na tem svetu nekaj dano; nekaj prinesemo na svet. In če to »nekaj« odkrijemo v rani mladosti, nam lahko postane življenjska preokupacija, poklicna usmerjenost ali samo hobi, ki nam dopolnjuje in plemeniti življenje. Počitniška igra, lutke, ples, glasba, govorjena beseda strnjene v neko vsebinsko celoto so samo prijetna pomagala, da to najdemo v sebi.

Štiri desetletja že prihajajo otroci na Rebrci. Številne generacije so napolnile vse kotičke rebrške komende. Tako kot nekdaj tudi danes pritegne ta ponudba veliko število mladih. Kaj odlikuje TMU, da je tudi danes, v digitaliziranem času, priljubljena počitniška ponudba?

Breda Varl: Prav ta igrivost, to početje na različnih umetniških področjih ponudi otrokom odkrivanje samega sebe. Nekatere stvari delajo raje kot druge, nekje se želijo izpostaviti, tudi javno, drugje so zadržani. Vsak posameznik pa je vedno del celote; torej na neki način soustvarja končni izdelek / zaključno prireditev / in je tako tudi odgovoren za svoj delček celote. Ob tem vsebinskem delu pa je zelo pomemben tudi vmesni čas, spontana igra na travniku, večerne sproščene igre, Aničini buhtlji z vanilijevo kremo ob petkih, bolj malo spanja … in ne nazadnje prekrasna lokacija: Rebrca na tem kamnitem gričku nad sotesko Bele je nabita s samo pozitivno energijo, ki jo čutijo tako otroci kot tudi mi.

Na Tednu mladih umetnikov spoznajo otroci priznane umetnike, z njimi ustvarjajo in sami postanejo »mladi umetniki«. Kaj pomeni otroku to ustvarjanje?

Breda Varl: Na prvem mestu je to gotovo samopotrditev: tudi jaz zmorem, tudi jaz znam! Tako plesati, peti, slikati ali kar se mi zdi še posebej pomembno, govoriti slovensko. Seveda ne gre za to, da bi pomagali ustvarjati same vrhunske poklicne umetnike; otrokom na igriv način širimo obzorje in prepričana sem, da bo večina odrasla v kulturno osveščene odgovorne ljudi najrazličnejših poklicev.

Vsako leto pridete na Koroško z novimi idejami in načrti. Od kod ta vaša energija in ustvarjalnost?
Breda Varl: Ne vem od kod; mislim, da imam to v sebi. Naš svet je tako bogat zgodovinsko, družbeno, okoljsko, da je vsebin, ki bi bile vredne obdelave na Rebrci, nešteto. Sem pa seveda vesela, da lahko te ideje, ki mi rojijo po glavi, komu posredujem.

Koroški otroci vas poznajo kot lutkarico, oblikovalko lutk in režiserko, ki zbuja v mladih ljubezen do lutk in lutkovnega ustvarjanja. Kaj je posebnost lutkarstva in lutk, da jih otroci tako zelo ljubijo?

Breda Varl: Psihološke raziskave, ki bi dala odgovore na to vprašanje, še ni bilo. Iz lastne izkušnje pa vem, da otroke magično privlači neživ predmet / lutka /, lesen, papirnat, narejen iz cunj…, ki ga igralec, animator oživlja in to na smešen, grotesken način; na najbolj preprosti ravni lutka oponaša človeka ali žival, vendar nikoli popolnoma tako, kot je v resnici, saj zaradi lutkine tehnologije to preprosto ne gre. In ta nedodelanost figure, karikiranost vzbuja pri otroški /seveda tudi pri odrasli / publiki veliko smeha. Smeh pa je zadovoljstvo, veselje, pozitivizem ...

Ste likovnica, oblikovalka. Vsako leto na Tednu mladih umetnikov občudujemo vaše krasne lutke. Kje črpate ideje za svoje zamisli in ideje. So vam pri načrtovanju pred očmi otroci, ki vas čakajo na Rebrci?

Breda Varl: Vedno izhajam iz tega, kaj mora lutka na odru narediti, pokazati, nato pa razmišljam o tem, kako bo to naredila in ali bodo otroci z mojo pomočjo zmogli sami to narediti. Iščem vedno rešitve, ki so zelo preproste. Še vedno zdaj se je potrdil znani rek: manj je več.

Obhajamo 40-letnico Tedna mladih umetnikov na Rebrci. Kakšni dogodki ostajajo zapisani v vašem spominu: to je Teden mladih umetnikov?

Breda Varl: Vedno je na prvem mestu druženje, neverjetna energija ljudi, ki ta teden soustvarjajo: več kot dve desetletji je to skoraj ista ekipa: pedagogi, zbrani okoli Andreje, glasbeniki, likovniki, plesalka, lutkarji in nekateri posamezni umetniki, ki se vključujejo v naš stalni team, in seveda Anica in Polde. Kljub generacijskim razlikam! delujemo kot družina, ki dobro funkcionira.

Rebrca je za številne otroke magičen kraj ustvarjanja. In kaj je za lutkovno ustvarjalko?

Breda Varl: Predvsem razdajanje, posredovanje vedno novih vsebin ali pa starih podanih na nov način; ob tem pa prijateljsko druženje, večerni delovni klepeti, jutranja hoja k sv. Roku, sproščenost … Rebrca mi dobesedno pomeni kreativne počitnice.

Micka Opetnik

Sabina Anderwald in Andreja Lepuschitz sta del pestre slike komende

Rebrca omogoča otrokom drug pogled na deželo in svet

Za Sabino Anderwald in Andrejo Lepuschitz ima Teden mladih umetnikov na Rebrci v ritmu leta posebno mesto. Desetletja dolgo že skrbita kot del rebrške družine za dobro komunikacijo med starši, umetniki, vzgojitelji in otroki, predvsem pa za dobro počutje med udeleženkami in udeleženci. Obe sta pomemben del pestre slike tega tedna, ki je bil zaradi priljubljenosti v preteklih letih razširjen na dva tedna.

Sabina Anderwald pozna imena udeleženk in udeležencev Tedna mladih umetnikov že nekaj tednov prej. V svoji pisarni na Krščanski kulturni zvezi zbira prijave in usklajuje želje staršev in otrok, da bo njihovo bivanje na Rebrci čim prijetnejše. S Tednom mladih umetnikov na Rebrci se je srečala sama kot otrok iz Št. Lipša, od leta 1990 pa skrbi na Rebrci za izpolnjevanje najrazličnejših želja.

Sabina Anderwald hvaležno ugotavlja, da je z umetniki in pedagogi ter z vodstvom rebrške komende »prijetno delati, ker smo že uigrana skupina in moramo se zahvaliti vsem za izredno angažirano delo«.

Po njenem odlikuje Teden mladih umetnikov na Rebrci to, da se v senci stare komende otroku odpira poseben svet. »To je posebna oaza, kjer otrok odkriva svoje ustvarjalne sposobnosti. V tej skupnosti otrok lahko skupaj z drugimi otroki preizkusi vse zvrsti ustvarjanja. Tu ne gre le za slikanje, temveč tudi za gledališko ustvarjanje, za ples, za gib in nastopanje.« In po enem tednu največkrat ni samo Sabina Anderwald presenečena, kako so se nekateri otroci odprli novim možnostim, izzivom, v katere jih zvabijo pedagogi – umetniki, ki vidijo v otrocih bogat umetniški razvojni potencial. Tudi starši skoraj ne morejo verjeti, kaj vse zmore njihov otrok. Presenečeni so nad razstavo umetnin in presenečeni so nad nastopom otroka na zaključni prireditvi. Pomembnost tega tedna pa je tudi v tem, da otroci v tem tednu »razširijo svoj krog poznanstev na vso Koroško, na Štajersko, na Dunaj in tudi na Slovenijo«. Ugotavlja pa tudi, da ima Rebrca za otroke posebno energijo. Poudarja, da »poteka teden brez televizije in si mladi svoj program ustvarjajo sami«. Otroci na Rebrci smejo živeti kot otroci. Tu nikogar ne moti kaka packa barve na obleki, ne mokra obleka ne, ker so se hladili z vodo. »Teden mladih umetnikov na Rebrci je kraj, kjer otrok začuti, v tem svetu ustvarjalnosti je dobrodošel, je pa to tudi kraj, kjer skupaj z drugimi otroki odkriva skrite talente in nove prijatelje. Otroci se vračajo z Rebrce s polnim srcem novih izkušenj, doživetij in z občutkom zadovoljstva nad ustvarjenim domov k svojim družinam. Še dolgo za tem se spominjajo lepih doživetij, predvsem pa čutijo, koliko zmorejo ustvariti, če jim kdo pomaga in v njih verjame,« pravi Sabina Anderwald. Posebej do srca ji vsako leto gredo trenutki slovesa, ko se nekateri otroci tudi zjočejo. Takrat vidi in še posebej občuti, »da je bil ta teden zanje nekaj izredno lepega in so se dobro počutili«.

Sabino Anderwald veseli, da to izredno umetniško ustvarjalno ozračje začutijo tudi starši, ki pridejo na zaključno prireditev. Hvaležni so za to. In še nekaj pravi: »Veličastni stari grad je tudi meni iz leta v leto bolj prirastel k srcu. Hvala Rebrca!«

Andreja Lepuschitz ve za koncentrirano moč ustvarjalne energije med umetniki, vzgojitelji in udeleženci. »Na Rebrci ni vse načrtovano, a vse je izrazita ustvarjalnost. V središču je vedno pogled, kaj je iz obstoječega še vse mogoče narediti.« Andreja Lepuschitz sodeluje pri Tednu mladih umetnikov od leta 1986. Odgovorna je za oblikovanje prostega časa in za koordinacijo med umetniki in skupinami. Vključena je v iskanje pedagogov, ki mlade umetnike spremljajo.

Njej je močno pri srcu duhovna plat tedna. Tako mlade ustvarjalke in ustvarjalci dan zaključijo v cerkvi, v kraju tišine z večerno molitvijo. Andreja Lepuschitz opiše to takole: »Da dobijo še nekaj več.« Njej gre za to, da se umirijo in da na simboličen način zaključijo dan s kako mislijo. Včasih prejmejo tudi kakšen simbol, ki ga vzamejo s seboj v spalnico.

Andreja Lepuschitz poskrbi vsak večer tudi za večerni spored, največkrat v obliki skupnih iger. Včasih je na sporedu tudi kakšen film ali gledališka predstava. Vsako leto pa se otroci zberejo na posebni »gala-večerji«. Za to večerjo si vzgojitelji izmislijo kaj posebnega. Lani je bilo v središču večerje geslo »ljubezen«. Dekoracija v rdečem, jedi so bile po barvi zelo rdeče, dekoracija mize skoraj vsa v rdečem, tudi vzgojitelji so bili primerno oblečeni, ljubezni tudi pri glasbi ni manjkalo. Sestavni del Tedna mladih umetnikov pa je pred zaključno prireditvijo sveta maša.

Teden mladih umetnikov na Rebrci po mnenju Andreje Lepuschitz odlikuje naslednje: »Otroci radi prihajajo na ta magični kraj brez luksuza in sta v središču ustvarjalnost in tkanje novih prijateljstev. Teden odlikuje domačnost, slovenski jezik ter prisrčnost med umetniki, vzgojitelji in otroki.« Kako zelo je cenjen ta teden, dokazujejo otroci, ki so se tedna udeležili večkrat in so žalostni, ko se ga stari 12 let, zaradi starostne meje, ne morejo več udeležiti. Za Andrejo Lepuschitz je Teden mladih umetnikov »stalnica, obred, tradicija« in lepa priložnost, prepustiti se toku časa, razvoju in slučaju. »Biti odprt za novo in kaj poskusiti, kar še nikoli nisi storil. Tako iz slučaja nastaja in je še zmeraj nekaj nastalo.«

Posebnost Tedna mladih umetnikov pa strne v naslednjo izpoved: »Rebrca omogoča otrokom drug pogled na deželo in svet.«

Vincenc Gotthardt

Polde Zunder o Tednu mladih umetnikov

Občudovanje in zahvalo čutim do vseh, ki so kot sopotniki pisali 40-letno zgodovino Mladinskega centra na Rebrci, posebej še »Tedne mladih umetnikov«.

Izpolnjevali smo tiho notranjo obljubo. Jasno nam je bilo, da prinesemo otrokom, mladincem pa tudi odraslim, ki so prihajali na Rebrco, nekaj bogastva, ki je postalo vidno v posrečenem delu z umetniki, s pedagogi, mentorji, dobrimi spremljevalci.

Starši so z otroki doživljali mnogo lepega ob zaključnih prireditvah. Ob žetvi štiridesetih let se vprašujemo: kaj je ostalo?

V letih, ko so pobirali na Koroškem čudne zgodovinske kamne, smo verovali, da je mogoča pot iz meglenih in sivih dolin, pot dialoga – iskrenega pogovora.

Hvalo izrekam vsem umetnikom, pedagogom, mentorjem in spremljevalcem, ki ste radi prišli na Rebrco in iz leta v leto navduševali otroke. Radi prispevamo k temu, da otroke in mladino opozarjamo na odtujevanje v tehniziranem času in jih spodbujamo, da ostajajo pozorni za besedo, lepoto slikovnega jezika, za petje in ples. Od lutkarstva naj najdejo svet gledališča.

Hvalo izrekam pionirjem našega sodelovanja pri Krščanski kulturni zvezi Nužeju Tolmajerju in predsedniku Janku Zerzerju in seveda vsem sedanjim odgovornim.

Posebno zahvalo zasluži Anica, ki je z delom in ljubeznijo, z njenim kuharskim talentom obogatila mize Komende in bila vsa leta duša Komende.

Ob 40-letnici Mladinskega centra se zahvaljujem vsem, ki so pomagali, da smo zgradili naš dom, pomagali, da smo preživeli.

Rebrška družina umetnikov in pedagogov živi in bo živela, tako upam, tudi v prihodnosti. Vsem otrokom in mladincem pa kličem dobrodošli na Rebrci.

Simona Krajger: Rebrški triangel

Osebno imam neizmerno srečo, da Teden mladih umetnikov poznam iz treh različnih perspektiv.

Kot sedemletna deklica sem prvič vstopila v magični in inspirativni svet mladih umetnikov na Rebrci. Razvila se niso samo prijateljstva, temveč tudi pogled na svet in življenje. Z različnimi panogami umetnosti se otroku odpirajo nova okna: glasba, ki navdihuje, ples, ki ti daje nov telesni občutek, slikarstvo, ne samo na papir, temveč celo na steno, lutkarstvo, ki te potopi v čisto drugo dimenzijo.

Umetniki, ki so me v teh letih spremljali, so zapustili trajen pečat, ki me je v določeni meri tudi oblikoval.

Druga perspektiva mi omogoča pogled s strani umetnice. Zelo me veseli, da smem že nekaj let sooblikovati rebrško umetniško realnost. Srečanja dolgoletnih umetnikov, pogovori ter prijateljstva so vir inspiracije. Leto za letom nastajajo čudovita dela in mladi umetniki me navdihujejo z novimi in svežimi pogledi in pristopi. Kot mentorica skušam pokazati, da je kreativen proces povezan s pogumom, radovednostjo, menjanjem zornih kotov, dopuščanjem notranjih impulzov in v veliki meri tudi s samozavestjo. To samozavest pa otroci črpajo in pridobivajo med tednom v komendi na Rebrci.

Iz tretje perspektive opazujem Rebrco kot mama dveh navdušenih in dolgoletnih udeleženk Tedna mladih umetnikov. Mija in Lea sta me vsa leta že februarja »požokali« in vprašali, ali sem ju že prijavila, da ne bi bilo prepozno. Izlete in dopuste smo si časovno razporedili okoli tega tedna, ki je bil vsako leto višek počitnic.

Tako se zaključuje moj osebni rebrški krog, ki je bolj trikotnik in velik 40 let. Inspirativen, čaroben in poln ljubezni za mlade in »malo starejše« umetnike!