Štiridnevno vatikansko zasedanje predsednikov škofovskih konferenc in zastopnikov redovnih skupnosti o zaščiti otrok in mladoletnih je bilo v pripravah povezano z velikimi pričakovanji. Srečanje, namenjeno presoji zlorab nad otroki v katoliški Cerkvi pa je nazadnje izzvenelo zelo nejasno. Papežev cilj, da bi med cerkvenimi dostojanstveniki ustvarili enako zavest ob zločinu spolnih zlorab nad mladoletniki, je ostal nejasen in pri mnogih povzročil val ogorčenja.

190 škofov in redovnikov je prisluhnilo pričevanju žrtev in predavateljem, posvetovali so se v delovnih skupinah, priznali krivdo Cerkve v spokornem bogoslužju in prisostvovali nagovoru papeža Frančiška ob sklepu zasedanja. Med govorniki zasedanja so ženske najbolj jasno nagovorile problematiko. »Zakaj je Cerkev tako dolgo molčala,« se je spraševala na srečanju nigerijska redovnica Veronika Openilo. »Hierarhična struktura Cerkve naj bi služila jasni komunikaciji. To se ni zgodilo ne v vprašanju spolnosti, ravno tako ne v vprašanju zlorabe oblasti, denarja, klerikalizma, zapostavljanja žensk in sploh laikov.« Redovnica Veronika Openilo, ki je članica mednarodnega združenja redovnih predstojnic UISG, je zahtevala v svojem govoru pred škofi in redovniki več transparentnosti v primerih zlorabe. »Ne skrivajmo teh dejstev iz strahu s pretvezo, da so napaka. »Prepogosto želimo molčati, dokler se vihar ne pomiri. Ta vihar se ne bo pomiril. Na kocki je naša verodostojnost,« je dejala Openilo in kritizirala pogosto zaščito klerikov, da bi preprečili škandal. Prav v Afriki in Aziji vidi redovnica največjo napako v molku. Zloraba otrok se v teh državah pogosto obravnava kot drugorazredno zlo. »Dejstvo, da so v teh državah največje teme revščina, bolezen, vojna in nasilje ne smemo področja spolne zlorabe omalovaževati in ignorirati.« Nesprejemljivo je zanjo, da bi duhovnikom, zaradi visoke starosti in uglednih pozicij prizanašali z očitki. Skrbi jo tudi klerikalno poveličevanje bogoslovcev v Rimu in še kje. Bogoslovce se od trenutka njihovega vstopa v bogoslovje obravnava kot nekaj posebnega in to jih opogumi, da od začetka izobrazbe razvijejo poseben status in vzvišene poglede.

Poročilo 50-letne žrtve, ki je cerkvenim dostojanstvenikom izčrpno poročala, kako jo je kot otroka pet let zlorabljal duhovnik, je bilo za redovnico Openilo eden izmed najbolj težkih trenutkov zasedanja. »To srečanje nas je spremenilo. Po 24. februarju nihče ne more trditi, da ni slišal poka,« je dejala nigerijska redovnica.

Nadpovprečne pozornosti je bila deležna cerkvena pravnica in sodnica na škofijskem sodišče v Rimu Linda Ghisoni. »Če se govori v Cerkvi o zaščiti otrok, je treba govoriti tudi o odgovornosti, transparentnosti in dati obračun. Vedno je treba imeti pred očmi žrtve in njihove družine in ne smemo pozabiti: da storilce pogosto ščitijo sokrivci in tisti, ki zanikajo taka dejanja.« Ghisoni upa, da bo božje ljudstvo »odgovorno in ljubeče delalo s prizadetimi. Preprečevanje naj se ne konča z dobrim programom, temveč naj postane pastoralna drža.« Opozorila je na poglobljen pogled na vprašanje: Kakšna je vloga vsakega vernika v Cerkvi. Iz tega sledi izoblikovanje zavesti, da je vsak – ne glede na to, katero vlogo igra v Cerkvi, pripadnik te skupnosti. Škofje in duhovniki imajo drugo odgovornost, vseeno se morajo skupno zavzemati za zaščito otrok. Ghisoni je imenovala dve napačni drži, ki sta splošno veljavni v diskusiji o zlorabah: Napačno je, če škofje vedno ponavljajo, da se zlorabe obravnavajo samo na škofovski ravni. Obratno pa je prav tako narobe, če samo laiki obravnavajo zlorabe.

Preprečevanje naj se ne konča z dobrim programom, temveč naj postane pastoralna drža.

Linda Ghisoni

Mehiška urednica Valentina Alazraki je na srečanju soočila cerkvene predstavnike na srečanju v Vatikanu z vprašanjem: Ste se res odločili in stojite na strani žrtev zlorabe? »Zlorabe mladostnih niso govorice in ne čenče. So zločini,« je dejala Alazraki. Cerkev je v svojem govoru označila kot mater, ki ljubi vse člane enako in za katero veljajo škofje, duhovniki ravno toliko kot fant ali dekle, ki je postala žrtev zlorabe. Zlorabe otrok so največje zlo, ki povzroči velike bolečine celotni družbi. Urednica Alazraki je v svojem govoru zagotovila škofom medijsko pomoč, »če želijo resnično razkriti in obsoditi zlorabe v Cerkvi.« Zavedajoč se, da se zlorabe godijo tudi drugod in ne samo v Cerkvi, je dejala: »A razumeti morate, da ravnamo z vami strožje kot z drugimi, in to zaradi vaše moralne naloge.« Tri praktična navodila je Alazraki dala navzočim na pot: Na prvem mestu je treba videti žrtve, iskati nasvet tudi pri strokovnjakih komunikacije in profesionalizirati transparentnost. Verniki in družba upravičeno pričakujejo od Cerkve transparentnost. Najnovejši primeri zlorabe redovnic so po besedah mehiške urednice Alazraki priložnost, da Cerkev ne igra obrambe, temveč prevzame iniciativo in se postavi v prvo vrsto in prijavi zlorabe. In to ne samo primere spolne narave temveč tudi zlorabe oblasti.

Na srečanju v Vatikanu je bilo izrečenih veliko jasnih in močnih besed. Marsikdo je zaman pričakoval jasna navodila za naslednje korake. Po zasedanju je pred prakso. V prihodnosti se bo izkazalo, če bodo škofje imeli pogum, da bodo v svojih škofijah udejanjili tiste ideje in nasvete, ki so jih slišali, in tako zaščitili otroke in mladoletnike.

Micka Opetnik