Organisation / Organizacija

Nedelja

Ponosna družina smo

Miha Zablatnik je predsednik Kmečke izobraževalne skupnosti in v teh dneh obhaja 70. rojstni dan. Na družino je zelo ponosen in poudarja pomen ponosa, ki so ga imeli tudi že starši.

Bildunterschrift (Bildrechte sind zwingend anzugeben!)
Miha Zablatnik (Praster)

Ponosna družina smo

Miha Zablatnik, predsednik Kmečke izobraževalne skupnosti (KIS), v teh dneh obhaja 70. rojstni dan. Na družino je zelo ponosen in poudarja pomen ponosnosti, ki so ga imeli tudi že starši, ki so bili v vojnem uporu, oče kot partizan, mama pa je grozote vojne doživela v zaporu gestapa. To jubilanta spremlja že vse življenje.

Miha Zablatnik je odraščal kot ponosen koroški Slovenec v Bilnjovsu v občini Bilčovs. Nemško se je naučil šele v ljudski šoli, na Slovenski gimnaziji se je prvič intenzivno ukvarjal z izrazom »svobode«, ki ga je slišal v vsakdanu. »Svobodo« in to v pogovoru večkrat in močno poudarja, »sem pridobil že s 25-imi leti. Pridobil sem jo s tem, da se ukvarjaš sam s seboj. Če prideš iz take uporniške hiše, veš, če pride do neke točke, da moraš iti v upor. To se pravi, če greš zavestno v upor, tvegaš življenje. To je treba spoznati in tako si pridobiš svojo osebno svobodo v dejanju.«

Nekaj semestrov je študiral matematiko in fiziko v Gradcu, nato pa na Dunaju delal izobrazbo za obšolsko mladinsko vzgojo. Tedaj ni le spoznal žene Ingrid, posvečal se je tudi tako imenovanemu »tretjemu svetu« in tudi temu, kako priti do enakopravnosti. Zanimalo ga je, kako se zatirani lahko branijo in tudi pridejo do pravic. Imel je, kakor sam pravi, »veliko sreče, srečati mnogo ljudi, ki so mi pomagali v to smer.« S tem je doživel veliko trenutkov svobode. »Trenutki svobode so zelo majhni in kratki. Če tak trenutek doživiš, je to ravno tako, kakor da sam sebi pomagaš.« Geslo slavljenca je še zmeraj, »če ti gre slabo, naredi dobro delo! Če doživiš srečo nekoga, ki se mu je kaj dobrega zgodilo, ti to da ogromno moči.« Včasih je to le majhna reč, kakor prijazen pozdrav in nasmeh. To mu pomaga – tisti majhni trenutki, v katerih doživi to svobodo. Ta nit se vleče medtem že čez sedem desetletij.

Miha Zablatnik je »zelo zadovoljen s svojim življenjem.« Imel je starše, ki so bili v vojnem uporu. Zaradi tega je svoboda »tudi zelo velika vrednota, ki je v tesni povezavi z nenasiljem.« Biti nenasilen, pomeni za očeta dveh odraslih hčerk, da »si s svojo minljivostjo in smrtjo na jasnem,« pravi strasten kmet, ki je po očetovi smrti prevzel domačo Kumrovo kmetijo. »Kmetijstvo je najpomembnejši in zadovoljiv poklic,« poudarja, čeprav je sam že pred desetimi leti predal kmetijstvo starejši hčerki Olgi, ki je bila ravnokar za koroške zelene izvoljena v državni zbor. »Vsi skupaj smo del stvarstva in smo s tem s stvarstvom nekako povezani.« Doživljati, da kaj nastane in spet mine, je za dedka štirih vnukinj in vnukov samoumevno. »Nastajamo in enkrat bomo minili. Treba je, da tistim, ki pridejo za teboj, daš prostor,« in omeni, kako pomembno je, da mladi »spet grejo na cesto.« Mladina mu leži zelo pri srcu. »Tudi nenasilni upor zahteva, da imaš civilno korajžo in da se dvigneš, da se braniš. Hvala Bogu je gibanje, da se mladina spet kaj upa. Moramo se kaj upati,« poudarja in pri tem udari na mizo. Tudi za koroške Slovenke in Slovence je, po slavljenčevem mnenju, »treba več civilne korajže.« Želi si, da bodo mladinci razvili osebnost v »čim večji svobodi in da se bodo kaj upali.«

Pogovor v prijetni dnevni sobi Kumrove kmetije in ob kavi je zelo napet. Pogovor zaključi z nasvetom: »Ne boj se konfliktov in išči rešitve! In po možnosti takoj!« V tem smislu Miha Zablatnik tudi zaključi vsak dan. »Ne grem spat, preden sem se izpovedal. S tem je dan zaključen. In s tem sem tudi bolj svoboden in dobro zaspim.« Z ženo Ingrid je letos 44 let poročen, prijazna in radodarna ženska je zelo ponosna na moža. »Za naprej mu želim zdravja in veselja, za kmetijstvo in veselje nad vnukinjami in vnuki!«