Organisation / Organizacija

Nedelja

Pogovor z zveznim predsednikom Alexandrom Van der Bellnom

»Brez narodnih skupnosti bi bila Avstrija vsekakor revnejša«

Da je krščanstvo za Avstrijo pomembno ne le iz tradicije, temveč zaradi sporočila Nove zaveze, pravi zvezni predsednik Alexander Van der Bellen v pogovoru z avstrijskimi cerkvenimi časopisi. Letos je spet vstopil v evangeličansko Cerkev. Zvezni predsednik si želi EU-patriotizem in pripoveduje, kako mu gre, ko mora podpisati zakone, katerih vsebina je po njegovem napačna. 

Bildunterschrift (Bildrechte sind zwingend anzugeben!)
Zvezni predsednik Alexader Van der Bellen (HBF Lechner)

Gospod zvezni predsednik, letos ste pred OZN (Združenimi narodi) glede podnebne krize rekli: »Čas govorjenja je mimo.« Od kod jemljete optimizem, da se bo končno kaj zgodilo?

Alexander Van der Bellen: Iz več virov. OZN se zelo zavzema za to temo. Zad-nja klimatska konferenca je bila relativen uspeh, čeprav je bila v Katovicah, torej v premogovni regiji. Pomembno je, da se je mladina prebudila: Da je angažma Grete Thunberg v kratkem času vzbudil toliko pozornosti, priča o veliki senzibilnosti. Seveda pa lahko klimatsko krizo samo še omejimo. V alpskem prostoru je povprečna temperatura danes eno do dve stopinji višja kot pred 100 leti. Posledice vidimo: V zadnjem juniju sem v Kaunertalu (Tirolska) pešačil med dvema travnikoma. En travnik je kmet namakal; bil je zelen in visok. Drugi je bil rdečerjav. S tem, kar je bilo na njem, ne bi mogli nakrmiti niti ene krave.

Kako ocenjujete prispevek Cerkve h klimatski zaščiti?

Van der Bellen: Angažma papeža Frančiška in njegova okrožnica »Laudato si« močno pomagata. Ne gre za to, da vzbujamo strah, mora pa se razširiti spoznanje, da smo mi prva generacija, ki na lastni koži občuti klimatsko krizo – in hkrati zadnja generacija, ki ima še možnost, da kaj bistvenega spremeni. 

Smejo torej ob petkih otroci »špricati« šolo, da demonstrirajo za večjo klimatsko zaščito? 

Van der Bellen: Z mojega stališča da, kajti kar v dveh šolskih urah zamudijo, se lahko pozneje naučijo. Pri klimatski krizi pa gre za procese, ki jih ne moremo obrniti. Jaz najhujših posledic ne bom več doživel, za mlade ljudi je tisočkrat več na kocki. Zato tudi pravijo učenci / učenke: »Vi odrasli ste uničili, vam ni treba plačati cehe, toda vi nam hočete prepovedati, da investiramo dve uri?«

Religija v družbi slabi. Bi vam povzročalo skrbi, če bi povsem izginila?

Van der Bellen: Mogoče je, da ena ali druga religija izumre. Toda da religioznost v celoti izumre, ne verjamem. Za to je potreba po nečem prevelika, ki poskuša raz-ložiti, kaj je življenje, od kod prihaja in kam po smrti gremo. 

Konkretno vprašanje: Bi bilo vseeno, če bi krščanstvo v Avstriji izumrlo?

Van der Bellen: Ne. Kajti gre za meni tako pomembno sporočilo Nove zaveze. Da se kolikor toliko ravnamo po njem, je po mojem mnenju potrebno ne le za člane Cerkve. 

 

Predstavniki desetih avstrijskih cerkvenih tednikov v pogovoru z zveznim predsednikom Van der Bellnom. Med njimi tudi Gerald Heschl (Sonntag) in Vincenc Gotthardt (Nedelja) iz Koroške. Skupna naklada cerkvenih časopisov je nad 500.000.                                   (HBF Lechner)
Predstavniki desetih avstrijskih cerkvenih tednikov v pogovoru z zveznim predsednikom Van der Bellnom. Med njimi tudi Gerald Heschl (Sonntag) in Vincenc Gotthardt (Nedelja) iz Koroške. Skupna naklada cerkvenih časopisov je nad 500.000.                                   (HBF Lechner)

V predvolilnem boju ste izjavili, da razmišljate o ponovnem vstopu v Cerkev. Ste se že odločili? 

Van der Bellen: Da, jaz sem letos spet vstopil v evangeličansko cerkev augsburške veroizpovedi.

Kako presojate izmenjavo med verskimi skupnostmi in politiko v Avstriji?

Van der Bellen: Osebno sem imel številna dobra srečanja, kar je morda odvisno tudi od tega, da se sestava škofovske konference danes razlikuje od sestave v časih Groerja in Krenna. Redno se pogovarjam s kardinalom Schönbornom. Na Predarlskem sem imel nazadnje lepo srečanje s škofom Elbsom. Tudi z evangeličanskim škofom Bünkerjem sem v stiku. Nasploh je pomembno, da politika in verske skup-nosti vzdržujejo stike, in da Cerkve, Caritas in Diakonija v socialnih vprašanjih zaprosijo za besedo. Cerkve kakor Rdeči križ in druge organizacije cenijo častno službo. Ne bi si rad predstavljal Avstrije brez tega nenadomestljivega angažiranja. 

Geslo sociala: Kmalu vam bodo predložili pravkar v državnem zboru sklenjeno spremembo minimalnega zagotovila za socialno podporo kot zveznemu predsedniku v podpis. Za begunce, varstvene upravičence in velike družine prinaša to poslabšanja, o katerih se je kontroverzno razpravljalo. Kaj mislite o tem?

Van der Bellen: Ne spada med najprijet-nejše naloge zveznega predsednika, da podpisuje zakone, pri katerih ima čisto drugačne poglede. Že veljavno indek-siranje družinske doklade (prilagodit-ev življenjskim stroškom po bivališču pri v tujini živečih otrocih) imam za gos-podarskopolitično, socialnopolitično in zunanjepolitično napačno. Izhajam iz tega, da to evropskopravno ne bo obveljalo. Toda ker zakon ni očitno proti-ustaven, nisem mogel drugače, kot da ga podpišem. Tudi zdaj pri socialni podpori imam hude dvome – geslo »diskriminacija otrok«. Mi bomo zakon, ko bo predložen, skrbno preverili. Mogoče pa je tudi, da bo moralo ustavno sodišče stvar razčistiti. V zadnji jeseni nisem podpisal novele splošnega zakona v okviru prilagodit-ve zakona o penzijah, ker je bila očitno protiustavna. S predsednikom državnega zbora Wolfgangom Sobotkom sem dosegel soglasje o tem, da bom novelo podpisal hkrati z naslednjo novelacijo, ki bo protiustavni polstavek črtala. 

Zvezno upravno sodišče je med februarjem 2017 in julijem 2018 spet razveljavilo 43 odstotkov azilskih odločitev pristojnega zveznega urada. Kako ocenjujete to?

Van der Bellen: Če skoraj polovica odločitev kakega oblastnega organa ne velja, ima očitno kakovostni problem. Odločitve so seveda težavne, če manjkajo dokumenti. Ni vsak razlog za beg tudi razlog za azil. Meni je tudi jasno, da ne prihajajo k nam samo svetniki, kakor tudi med nami Avstrijci ne živijo samo svetniki. Jaz osebno ne bi hotel sprejemati odločitev. Toda ker so moji starši trikrat bežali oz. so se izselili, imam poseben odnos do tega vprašanja. 

Desnoekstremna skupina »Identitarci«, ki zaposluje politiko in sodstvo, očitno sanja o etnično »čisti« avstrijski identiteti. Kakšno vrsto avstrijske identitete bi postavili nasproti njihovim predstavam?

Van der Bellen: Zadnje, kar si želim, bi bila nemška narodova skupnost, kakor so si to predstavljali nacisti. Če bi bilo to tako, bi moral vzeti na znanje, da nisem pravi Avstrijec: Moja mati prihaja iz estonske družine, moj oče je kulturno Rus, po rodu pa severozahodni Evropejec. Če me kdo vpraša, rečem: Jaz sem Kaunertalec, Tirolec, že 40 let Dunajčan, Avstrijec in Evropejec – in kje je problem?

Med avstrijskimi cerkvenimi časopisi sta Glasnik za hrvaško narodno skupnost na Gradiščanskem in Nedelja za slovensko narodno skupnost na Koroškem. Kak-šen pomen imajo narodne skupnosti za Repub-liko? In kako jih lahko podpiramo?

Van der Bellen: Najpomembneje je ohraniti jezik. Zato je bilo tudi odločilno, da je bil razčiščen nevšečni spor o krajevnih tablah na Koroškem v preteklih letih. Moti me, če se govori o koroških Slovencih, jaz govorim raje o slovensko govorečih Korošcih – ali hrvaško govorečih Gradiščanih. Brez teh narodnih skupnosti bi bila Avstrija vsekakor revnejša. Samo en primer je prispevek slovensko govorečih Korošcev k avstrijski literaturi, pomislite recimo na Petra Handkeja, Florjana Lipuša ali Majo Haderlap. 

Brez teh narodnih skupnosti bi bila Avstrija vsekakor revnejša.

Nemalo ljudi ne vidi Evrope kot svoje domovine. Kako bi se dalo to spremeniti? Kako bi se dali ljudje motivirati za to, da gredo 26. maja na volitve parlamenta EU?

Van der Bellen: Težavno je ljudi nagovoriti ne le prek glave, temveč najti pot do srca. Seveda mi pridejo na misel argumenti kakor: Samo Komisija EU lahko mednarodne koncerne odvrne od tega, da zlorabljajo svojo tržno moč; posamez-ne države so za to prešibke. Toda to je zelo intelektualizirano. Mi potrebujemo nujno EU-patriotizem – tudi zato, ker po svetu nismo obdani samo s prijatelji: Vlada predsednika Trumpa v USA je pokazala, kako hitro lahko propadejo prijateljstva. 

Z Rusijo imamo na vzhodu soseda, ki je povezan s tveganji, ki jih je težko oceniti. Moramo  skrbeti za Afriko in s Kitajci neprestano iskati modus vivendi. Kdo drug kot EU bi zmogel to?

Vrhunski politiki imajo večinoma zelo malo zasebnega življenja. Doživljate to kot riziko za odnos ali prijateljstva?

Van der Bellen: Poznam osebe, ki so bile po odhodu iz politike brez prijateljev. Vsak vrhunski politik se mora vprašati, kako bo dosegel, da starih prijateljev ne bo izgubil iz oči. Jaz sicer sovražim, da bi že mesece vnaprej načrtoval srečanje, toda drugače ne gre. Če bi ne imel svoje žene Doris (Schmidauer), ki je velika povezovalka, bi bil v nevarnosti, da ne bi mogel gojiti prijateljstev. 

 

Bildunterschrift (Bildrechte sind zwingend anzugeben!)
Zvezni predsednik s svojim psom (HBF Lechner)

Alexander Van der Bellen ...

... o narodnih skupnostih

Avtohtone narodne skupnosti so samoumevni del Avstrije. To je tudi zakonsko zajamčeno. Po 8. členu 2. odst. Zvezne ustave se republika (zveza, dežele in občine) opredeljujejo za svojo naravno jezikovno in kulturno raznolikost, ki se izraža v avtohtonih narodnih skupnostih. Potrebno je spoštovati, zagotavljati in pospeševati jezik in kulturo, obstoj in ohranjevanje teh narodnih skupnosti. 

... o posredovanju materinščine 

Lastni jezik in lastna kultura tvorita bistvo narodnih skupnosti, za katere sta značilna nenemška materinščina in last­na narodnost. In večjezičnost je zelo pomembna. Seveda so pri tem potrebna tudi finančna sredstva, kot jih predvideva posebej 3. del Zakona o narodnih skup­nostih.

... o slovenski narodni skupnosti

Slovenska narodna skupnost naj bi bila še naprej živ in bogateč del naše najjužnejše zvezne dežele. Pokrajinsko čudovit in skozi stoletja kultiviran prostor Koroško pa naj bi vsi deželani doživljali kot skupno domovino.