Marijan Fera je stal pred svojimi fotografijami, ki jih je ustvaril pred 30 leti. Takrat je bila na Humcu vojna, fotografije pa pričujejo o tem, da samostojnost Republike Sovenije ni bila tako samoumevna, kot se zdi danes. Med temi fotografijami je potekala okrogla miza z naslovom Odnos med Republiko Slovenijo in koroškimi Slovenci danes.

Moderator Hanzi Tomažič je v svojem uvodu opozoril na čas, v katerem se je znašla Slovenija v preteklih letih in z njo tudi koroški Slovenci. Da ne bi ostalo samo pri nostalgičnem pogledu na čas pred 30 leti, ga je zanimalo, kakšen je pogled v prihodnost. Udeležence okrogle mize, Olgo Voglauer, Milana Pika, Karla Hrena in ministrico Heleno Jaklitsch, je pozval k predstavitvi osebnega pogleda na pričakovanja pred 30 leti in njihovo uresničitev do sedanjega časa.

Ministrica Helena Jaklitsch se dnevov pred osamosvojitvijo Republike Slovenije spominja s posebnim dogodkom. Bila je nedelja in s svojimi starši je bila na poti k maši. Kot otrok je bila srečna, »ker [ji] ni bilo treba iti v cerkev«. Spominja se občutka vzvišenosti in nekega posebnega ponosa, da je bila slovenska država končno samostojna. »Države nismo poistovetili s kakšnim nezadovoljstvom. Slovenija je živela v tem, kar smo si vsi pričakovali, ko je nastajala slovenska država.«

Olga Voglauer je bila stara 10 let, ko se je Slovenija osamosvojila. Ta tematika je bila obravnavana tudi na Slovenski gimnaziji. »Ko sem zvedela za vojno, je bilo meni pomembno samo to, kako gre moji prijateljici v Piranu,« je povedala. Povezovanje med koroškimi Slovenci in Slovenci v Sloveniji je doživljala kot kmetica in se je čudila, da »so tam kmetje znali preživeti s tem malim, kar so imeli, mi pa smo vse to v Avstriji že pozabili«. Za prihodnje si želi, »da bi bila Slovenija suverena država, ki se bo v diplomatskih pogovorih konsekventno zavezmala za koroške Slovence in bi marsikateri jasen signal dala že prej, ne da bi morali čakati 30 let«.

Milan Piko je koroški Slovenec, ki dela v Celovcu, živi pa v Sloveniji. Ker je njegov oče doma v Sloveniji, zanj pravzprav ni bilo meje med Avstrijo in takratno Jugoslavijo. Če je prekoračil mejo, je to »občutil kot domači kraj, kjer živijo tete in strici«. Pristop Slovenije k Evropski uniji je omogočil velik preobrat na Koroškem. Ljudje so začeli drugačle razmišljati. Milan Piko se v oziru na to spominja gradnje Kulturenga doma v Pliberku. Že na začetku gradnje je bilo namreč jasno, da je ta hiša dom prebivalcev obeh Korošk – slovenske in avstrijske.

Karl Hren je v osamosvojitvenem letu Slovenije ravno maturiral. Ko je Slovenija postala samostojna država, je bil prepričan, da bo glede ekonomskega razvoja dohitela Avstrijo. »Sloveniji je po 30 letih veliko uspelo. Vzpostavila je lastno državo in uveljavila se je med evropskimi državami. Danes je Slovenija ugledna država.« Kar pa za Karla Hrena zaostaja za pričakovanji, je, »na kakšnem nivoju potekajo notranje politične diskusije«.

Hanzi Tomažič je v zvezi s Slovenijo opozoril na pomembnost odnosa med Slovenijo in Evropsko unijo. Ta je odločilen. Gre za to, kako Evropska unija gleda na Slovenijo, in za to, kako Slovenija gleda na Evropsko unijo. Nikakor ne bi bilo dobro, da bi začela Slovenija gledati na Evropsko unijo kot na Beograd, ki je od zgoraj diktiral, kaj je treba storiti.

Karl Hren je z besedami pozval k razmisleku: »Evropska igra ni v tem, kdo je najbolj všečen, temveč bo tisti, ki je najbolj samozavesten, tudi največ iztržil zase.« In še: »Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo tako Slovenija kot koroški Slovenci nismo imeli nobene strategije o najpomembnejših točkah, za katere se je treba zavzemati. Vse preveč je bila Slovenija osredotočena na to, da samo vstopi.«

Na okrogli mizi je bilo nekaj govora namenjenega tudi sodelovanju. Ministrica Helena Jaklitsch je poudarila, da naj ne bi obstajal samo skupni slovenski kulturni prostor, temveč tudi gospodarski in znanstveni. Karl Hren si je želel poleg denarne podpore predvsem nov in okrepljen način podpore, ki ne bi bil viden v denarju, ampak v srečanjih »na licu mesta«. Ministrica Helena Jaklitsch je ta Hrenov namig podkrepila z izjavo: »Naš interes je, da se osebno bolj zbližamo. Vsak naj naredi svoje, da se okrepijo osebne vezi med koroškimi Slovenci in Slovenci v Sloveniji.«