Organisation / Organizacija

Nedelja

Po sledeh spomenikov za žrtve nacizma v Celovcu

V spominskem letu

Pred 75-imi leti, 29. aprila 1943, so na Dunaju obglavili trinajst koroških Slovenk in Slovencev. V teh dneh je bil osvežen tudi spomin na deportacijo slovenskih koroških družin pred 76-imi leti. Kar nekaj desetletij je trajalo, da so žrtve nacizma dobile v javnosti tudi spominska obeležja. V Celovcu je bilo teh spomenikov v preteklih letih odkritih kar nekaj. Tudi krška škofija se je spom­nila svojih žrtev in jim postavila spominski plošči v stolnici in v Škofijski hiši. Nekaj teh spominskih plošč in obeležij v Celovcu vam predstavljamo na tej strani. 

 

 

Deželni dvorec_Gotthardt
Deželni dvorec

Deželni dvorec V prvem nadstropju stop­nišča v Deželnem dvorcu v Celovcu je nameščena spominska plošča, ki spominja na koroške poslance, ki so postali žrtve nacio­nalsocialistične diktature. »Unvergessen – nepozabljeni« piše na plošči, na kateri je zapisan tudi Vinko Poljanec, prva žrtev nacionalsocializma med koroškimi Slovenci. Nadaljnje žrtve so: Franz Aschgan, Anton Falle, Karl Krumpl, Peter Melcher in Franz Swoboda. 

 

Burg_gotthardt
Celovški grad

 Celovški grad, Burggasse 8 V Burgu, kjer ima sedaj svoj sedež Muzej moderne umetnosti, je kraj srečanja, kjer se začenja vsakoletna spominska hoja za žrtve nacizma. Tu je bila pred nekaj leti odkrita dvojezična spominska plošča, na kateri piše: »V tej stavbi je bil v letih 1938–1945 sedež gestapa, kjer so mučili ljudi zaradi njihovega svetovnega nazora, narodne pripadnosti ali ker so se uprli nacističnemu nasilju. Krivica, ki so jo doživeli, naj nam bo opomin in poslanstvo pri skupnem prizadevanju za svobodo, demokracijo in človekove pravice«. 

 

Dezelno sodišče_Gotthardt
Deželno sodišče

Deželno sodišče Pred glavnim vhodom opozarja spominska stela na tiste osebe, ki so se uprle nacizmu in bile na celovškem deželnem sodišču v času nacizma obsojene na smrt in obglavljene v Berlinu, na Dunaju in v Gradcu. 

Škofijska hiša_Gotthardt
Škofijska hiša

Škofijska hiša, Tarviserstrasse 30. Od leta 2014 dalje opozarja Škofijska hiša na koroške duhovnike, ki so pod nacističnim režimom doživeli mučeniško smrt. Slavnostna dvorana je poimenovana po duhovniku Antonu Granigu. Nadaljnji seminarski prostori pa spominjajo na Jožefa Pollaka, Marzella Leeba, Otona Schusterja, Antona Kuteja in Antona Kopereka. En prostor je poimenovan po župnijski kuharici Jožefi Sumper iz Št. Ilja, ki je bila mučena in umorjena v koncentracijskem taborišču v Ravensbrücku. 

 

Trnja vas_Gotthardt
Trnja vas - pokopališče

Pokopališče Trnja vas »Žrtvam za svobodno Avstrijo, 1938–1945« je naslov v obeh deželnih jezikih na spomeniku imen na pokopališču v Trnji vasi. Spomenik, ki je bil obnovljen po načrtih arhitekta Klausa Hollerja temelji na kubu, ki ga je oblikoval Valentin Oman. Od lanskega leta dalje so se mu pridružili še kamni v posameznih sektorjih pokopališča. Ti v obeh deželnih jezikih opozarjajo na število pokopanih žrtev v tem delu pokopališča. 

 

Stolnica_Gotthardt
Stolnica Celovec

Celovška stolnica »V spomin na žene in može iz krške kofije, ki so v 20. stoletju pretrpeli mučeniško smrt.« Velika črna marmornata plošča na levi strani v stolnici, kjer so tudi sveta vrata, spominja na naslednje žene in može: Anton Granig, Janez Horn­böck, Anton Koperek, Anton Kutej, Marzell Leeb, Anna Ferdinanda Ploner, Vinko Poljanec, Josef Pollak, Otto Schuster, Stefan Singer in Jožefa Sumper. Plošča je dosledno dvojezična z naslovom v latinščini: »O vos martyres Christi – orate pro nobis«. 

 

Mohorjeva_Gotthardt
Omanov spomenik v Mohorjevi

Mohorjeva hiša, Vetrinjsko obmestje V veži Mohorjeve hiše je Valentin Oman postavil visoke jeklene odlitke z naslovom »Žrtvam vojne in nasilja«. V spomin na deportacijo koroških slovenskih družin leta 1942 spominjajo Omanovi jekleni odlitki tudi na železniški postaji v Žrelcu. 

  • (vse fotografije: Vincenc Gotthardt/Nedelja)